Pozdravljen/a na mojem blogu
»Volitve gor ali dol, jaz blogam vedno«
Dec
16
Ta blog je nastal kot odziv na članek, ki upravičeno buri duhove: “Država tudi v krizi na pomoč davčnemu beguncu Tomažu Lovšetu.”
Problem je, da država streže lastnikom vele-kapitala, ki ne generirajo neke pozitivne bilance državi bodisi v obliki zaposlitev ali plačanih davščin…Problem niso gospodarstveniki, ki ustvarjajo produkte, zaposlitve, pač pa mešetarji, ki za svoje fiktivne posle, razne storitve, v katerih skrijejo marsikaj, zgolj pobirajo javni denar preko vez in zraven ponavadi še denar (naivnih) ljudi…
Drugačna politika je možna. In drugačno ravnanje je potrebno.
Lahko se delamo, kot da je vse lepo in prav in celo sami lovimo materialne dobrine po enakih kanalih. Lahko gledamo stran in govorimo, da se nas ne tiče in ne moremo ničesar spremeniti. Lahko pa vsaj poskušamo kaj spremeniti, saj smo v nasprotnem primeru sokrivi. Seveda se v eni potezi to ne da, razen z revolucijo ali vojno, ki pa si je ne želimo. Če ne storimo nič pač dajemo legitimacijo takim dejanjem, takšni praksi.
Največji PARADOKS pa so minule volitve, katerih rezultat na nek način opravičuje, legalizira afere in kriminalna dejanja glavnih političnih akterjev v Sloveniji in daje čuden signal mladini - da se poštenje ne splača?!?
Na dolgi rok se taka logika obiranja večine s strani manjšinskih kvazi elit ne bo dobro končala. V svetu že vre, v Sloveniji pa tudi vsakodnevni ropi in umori za par sto evrov niso ravno pozitiven signal…
Volitve v Sloveniji so se iztekle v nasprotju z našimi pričakovanji. Bolj v smeri vzdrževanja stanja, istih starih vzorcev vladnja in delovanja, ki so nas privedli v krizo in, ki to krizo še poglabljajo.
Za doseganje pravih sprememb in (večje) vključenosti v procese odločanja bomo morali narediti novo strategijo, ki jo sam vidim v širšem povezovanju tistih, ki smo med seboj kompatibilni v pogledih na svet in vidimo rešitev v drugačnem načinu delovanja (upravljanja) družbe.
Dec
3
Zakaj sploh imamo tako situacijo? Odgovor je paradoksalen.
Če bi zadeve lahko postavili popolnoma znova, prerazdelili vse resurse, bi bilo možno vzpostaviti pravičnejši, bolj uravnotežen svet. Dokler bo glavno gonilo sveta reklo “denar sveta vladar” in bodo ljudje na to pristajali, večina, bo pač stanje bolj ali manj takšno kot je.
Potrebujemo miselni preskok. Ne smemo se več prodajati lastnikom vele-kapitala, finančnim oligarhijam. Nič ne pomaga, če se med 99% najde nekaj neprilagojenih, večina ostalih pa se zadovolji z drobtinicami z mize 1%. Večina jih celo upa, da bodo nekoč oni sami pristali med elito 1%, saj je moderna demokracija, še bolj pa loto-kapitalizem zasvojil ljudi z logiko “tudi jaz lahko dobim”. A ta dobitek je oddaljen še bolj kot zadetek na lotu. Seveda če igraš po pravilih, pošteno. Veliko jih namreč igra na način “znajdi se”, ki pa pomeni iznajdljivost pri zaobhajanju zakonov ali pa celo korak prej - vzpostavitev zakonodaje, ki omogoča legalno prisvajanje nečesa, kar ti po normalni, pravični poti, ne priprada.
Za resnejši preskok in izogib nasilju ali celo vojni na osnovi socialne komponente, potrebujemo višjo stopnjo zavedanja večine. Nagonsko sledenje igri 1%, ki nas z medijskim indoktriniranjem držijo v šahu, v večni odvisnosti, ki se zgolj še poglablja.
Kdo je torej kriv? Ali je kriv 1%, ker pokvarjeno zlorablja 99%? Ali preostalih 99%, ker naivno pristaja na nategovanje s strani 1%? Zakaj ljudje iz 99% pristajajo na izkoriščanje, ropanje njihovega, zakaj vedno znova delijo odpustke predstavnikom 1%, mi ni jasno.
Ali pa imamo zgolj tak občutek. Morda so si predstavniki 1%, ki obvladujejo večino sveta in imajo v lasti skoraj ves svetovni kapital, podjarmili dovolj velike množice ljudi, ki so njihovi vdani podporniki in se raje zatekajo h konformizmu, kot spremembam, ki so nesigurne. Oni drugi, razočarani in nezadovoljni, pa so družbeno pasivni, ne sodelujejo v sistemu, ker ga ne priznavajo…A sistemu je za to očitno malo oziroma celo nič mar.
Kako torej do sprememb? DIVGNITE SE, je napisal S. Hessel, ki priporoča upor takšnemu ustroju delovanja sveta, te družbe - a ta upor naj bo nenasilen. Možnosti torej ni veliko…
Nov
29
Bolj kot se soočamo z razmerami v družbi in pogovarjamo z ljudmi na terenu, se jim kolca po starih časih, ki niso bili zgolj in samo slabi, kot se jih skuša posplošeno prikazati - ni bilo vse dobro niti vse slabo. Tako kot tudi ni v sedanjem sistemu.
Prava korekcija sistema in delovanja slednjega, bi lahko prinesla boljše rezultate. V družbi vlada vedno večja depresija in brezperspektivnost, zato moramo spremeniti ključne stvari. Rabimo ZELENI PREBOJ: do človeka in okolja odgovorno gospodarstvo, ki mora biti sredstvo za boljše življenje, večjo kakovost bivanja.
Tega pa veliki neoliberalci in zagovorniki vele-kapitala ne prinašajo - oni celo odnašajo, kar nam pričajo dnevno nove afere. A fantje so še kar na vrhu. Vedno bolj trdno v sedlu. Kdo bi razumel!?
Zgražanje nad mojim fcb postom, objavil sem pesem Dan republike, je samo še en dokaz, da se ne da normalno pogovarjati o stvareh. Čeprav sem eksplicitno zapisal, da bi bilo treba pozitivne stvari iz prejšnjih časov obdržati, nekatere izboljšati in slabe izpustiti, obsoditi…
Govorimo raje o revščini, ki je je danes bistveno več, o nesramnem odnosu do malega človeka, ki je bil v prejšnji državi spoštovan, o mladih, ki so bili potencial družbe in so dobili službe…
Saj t.i. razviti svet se sedaj sprašuje kako naprej - kako porazdeliti obstoječo kvoto dela med vse ljudi, da ne postanemo petinska družba in kako z resursi ravnati smotrneje - da ob lakoti na eni strani sveta, mečemo stran tone živil na drugi strani sveta…
Obsojam zločine in kriminalna dejanja in jih ne relativiziram s pisanjem o dobrih stvareh - nihče ne govori, da rabimo trdo, revanšistično, diktatorsko politiko nazaj - ne rabimo torej niti Janše niti Jankovića, ki tako politiko vodita in ponujata.
Kaj je pa narobe z vrednotami kot so povezanost, pomoč sosedu, solidarnost, veselje…in normalno življenje, s počitkom po delu, v krogu prijateljev, sorodnikov?
Izgubili smo smisel življenja. To ni životarjenje ob 8 in večurnem delovniku, nenehen strah pred izgubo službe, pritisk z vseh strani…ta naša priborjena svoboda je zlagana, ukradli so nam sanje - še najbolj se odraža na klimi v družbi, vsesplošni depresiji in brezperspektivnosti…kolikokrat greste s sodelavci na pijačo po šihtu?
Nehajte nažigati, še posebej mladi, ki sploh niste živeli v bivši državi, in raje pomagajte doseči spravo, ne pa da vam strankarski šefi perejo možgane s krivicami, ki so se nekaterim res zgodile, žal, a tile vaši šefi jih izkoriščajo, da na njih jahajo svojo politično kariero.
Slovenija (naj) gre naprej!
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
