Pozdravljen/a na mojem blogu
»Volitve gor ali dol, jaz blogam vedno«
Feb
20
Nivo zagotavljanja socialne pravičnosti je v zadnjih nekaj letih krepko padel. Osnova vsega bi morala biti pravičnost, žal pa je velikokrat tako, da o pravičnosti ni ne duha ne sluha že v zakonih, kaj šele potem na sodiščih. Elite so si pravila postavile po svoje in to še vedno počnejo, ob vedno večji apatiji ljudi do politike, ki pa je tako ali tako namerno ustvarjena prav s strani oblastnikov.
SMS-ZELENI smo zato ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti pozvali vlado in ostale predstavnike oblasti, naj naredijo več za udejanjanje socialne pravičnosti in pravičnosti nasploh. Za kaj takega bo potreben tudi miselni preobrat in korak naprej, v družbo sožitja in višje stopnje družbene odgovornosti.
Velikokrat poslušamo prepire politikov o tem kaj sploh pomeni pojem socialna pravičnost. Organizacija združenih narodov je na tem področju izpostavila jasne cilje: reševanje vprašanja revščine, socialne izključenosti in nezaposlenosti. Ta dan predstavlja boj proti revščini, boj za pravico do zaposlitve in socialne integracije in je v fokusu letošnjega leta, ki je posvečeno prav tej problematiki, zato še pomembnejši.
Ob tem pa se poraja vprašanje ali so vlade in predstavniki lokalnih skupnosti ta dan sploh ‘registrirali’ ali gre tudi pri svetovnem dnevu socialne pravičnosti le za priložnost, da se slišijo velike besede.
Na področju prava, sodiščih, pomanjkanje pravičnosti prav bode v oči. Težo ima predvsem procesno pravo, ki se na veliko zlorablja a ponavadi v korist bogatih, ki si lahko privoščijo procesno dominantne odvetnike, ki jim ni kaj dosti mar za pravičnost in resnico. »Denar je sveta vladar« je reklo, ki poganja kolesja družbenega življenja in ta kolesja brez milosti zmeljejo marsikatero človeško življenje.
Voditelje države pozivam, da ohranijo in zagotovijo splošno dostopnost do vseh javnih storitev in pomagajo ljudem zagotoviti uresničitev temeljnih ustavnih pravic: pravice do dela, zdravega življenjskega okolja in stanovanja. Zagotavljanje enakih možnosti za osamosvojitev posameznika izhaja iz zgoraj navedenih pravic in je temelj socialne pravičnosti. Žal pa moderna družba pozablja, da vsi ljudje nimamo enakih startnih položajev in je zato naloga tistih, ki jim je vodenje zaupano, da skrbijo za zmanjševanje in nevtralizacijo teh razlik preko vzvodov pravične politike. Revščina in socialna izključenost pa v tako razviti družbi sploh ne bi smela obstajati.
Jan
6
Vsako leto pridejo na obisk Trije kralji, modrosti pa še kar ni in ni. Vsaj politikov se ne prime.
Vlada je ponovno na preizkušnji. Zakuhal jo je pa kdo drug kot Desus. Ali pa so jo Desusu zakuhali? Pustimo špekulacije.
Razrešitev ministra, ki ne dela dobro, ki celo sklepa škodljive posle in položaja ministra ne jemlje dovolj resno, bi morala biti stvar osnovne politične higiene. V Sloveniji slednje ne poznamo. Če bi se tega dosledno držali bi resda bilo kar pol vladne ekipe zrele za menjavo.
Če vseeno malo špekuliramo, pa gre očitno v primeru Erjavec za dvojna merila in politično kuhinjo. Očitno so se gospodje malo pokregali. Minister Golobič, ki bi moral sam odstopiti ali pa biti zamenjan sedaj sploh ne bi smel tega komentirati. No on je po svoje diplomatsko, kot tudi ostali koalicijski partnerji, povedal, da bo podprl predlog premierja. Lepo ga namakajo, Pahorja namreč…
Ponovno smo se znašli v pompoznih političnih igrah, ki bodo za trenutek v ozadje potisnile bolj akutne probleme. Kriza, breposelnost, pomanjkanje, revščina, izgradnje megalomanskih energetskih projektov, ki se bodo, če bomo imeli srečo, zgolj finančno “pokrili”, krčenje javnega zdravstva,…
Pogovarjal sem se danes s človekom, ki dela v vladnih krogih, je kritičen do politične situacije, v kateri smo se znašli 20 let po osamosvojitvi in verjame, da je v Sloveniji napočil čas za nov, drugačen pristop v politiki. Stranke so se izpele in so (skoraj) vse v celoti na strani kapitala. Delavstvo, mladina, kmetje, upokojenci - tisti, ki predstavljajo delo - nimajo pravih zagovornikov v DZ! Kapital je zastopan premočno, delo pa sploh ne. Čas je, da se zadeve uravnotežijo. To se bo pa zgodilo le, če se politiko spremeni.
Vpeljati je potrebno več odgovornosti in visoka moralno etična merila. Politična kultura, higiena in poštenost so ena plat rešitve. Druga plat pa je profesionalizacija vsaj določenih funkcij.
Za vplejavo sprememb je nujno potrebna tudi obča demokratizacija volilne in medijske zakonodaje. Če tega ne bodo znali sprejeti vodilni v državi, se bo pa očitno moralo zgoditi ljudstvo…
Dec
10
Človekove pravice so pravice vseh ljudi. Zapisane so v Deklaraciji o človekovih pravicah, v različnih konvencijah, v Sloveniji pa tudi v Ustavi. Podane pa so tudi v posameznih zakonih. S pravicami imajo ljudje tudi dolžnosti, ki jih morajo izpolnjevati, da bi bili upravičeni do pravic. Namen opredelitve človekovih pravic in svoboščin je omogočanje razvijanja in uporabe človeških kvalitet, inteligence, talentov in vesti, ter zadovoljevanja duhovnih in drugih potreb.
http://sl.wikipedia.org/wiki/Deklaracija_o_%C4%8Dlovekovih_pravicah
Besedilo Deklaracije v slovenskem jeziku:
http://www.varuh-rs.si/index.php?id=102
Splošno je torej o človekovih pravicah veliko znanega. Žal pa smo v “modernem” svetu priča kupu nesmislov in paradoksov. Več ko se govori o človekovih pravicah, bolj se jih krši. Več ko se govori o enakopravnosti, manj je obstaja. Kristalno jasno je, da bodisi pravila ne veljajo za vse enako bodisi niso zapisana tako, da bi zasledovala in uresničevala temeljno poslanstvo spoštovanja človekovih pravic in pravičnost.
Človekove pravice so v veliko primerih zagotovljene zgolj v besedah in papirnatih dokumentih, v realnosti se pa dogaja marsikaj.
Največji svetovni pridigarji o človekovih pravicah povzročajo inscenirane vojne in strežejo umazanim lobijem od spredaj in od zadaj, pa še od strani. Ljudi pa se zatira na različne načine, direktno ali pa zelo sofisticirano, podtalno, pritajeno. Prav na tak način se zatira in izkorišča delavstvo. Ljudje so bistveno podplačani in se morajo čutiti dolžne, hvaležne svojim gospodarjem, da sploh kaj dobijo za svoje opravljeno delo, čeprav je tisto kar dobijo bistveno manj celo od praga revščine. Poleg človeških virov si je majhna elita prisvojila tudi naše skupne naravne vire, ki jih v škodo vseh brezvestno izkorišča.
Kdo bo torej rešil ta svet in zgradil temelje za spoštovanje človekovih pravic? Potrebujemo Robin Hooda modernega časa ali pa iskrenejšo realizacijo Kristusovega poslanstva. A v svetu medijske dominacije in uzurpiranih oblasti s strani bogatih elit in lobijev je pravo Don Kihotovstvo biti boj s temi novodobnimi mlini na veter.
Z vsesplošno dostopnostjo materialnih “dobrin”, ki nas zadovoljujejo v namerno umetno sproducirani nizki stopnji zavedanja, si nas je mini množica elit (skoraj) popolnoma podredila. Prodali smo se za poceni kič niti ne “za šaku dolara više”.
Človekove pravice si nekteri predstavljajo zgolj s fizično svobodo in svobodo govora kar je absolutni minimum. A prišli smo že do stadija, ko nas s sproduciranimi virusi in insceniranimi terorističnimi napadi, prepričujejo, da naj se odrčemo osebni sobodi na račun varnosti. In vse to zaradi kvazi ne-varnosti oziroma pokvarjenih metod naših “nadzornikov”.
Ljudje smo le lutke na vrvici. Življenja preživotarimo zato, da lahko peščica rakošno živi. Če se nam izpolnjujejo vsaj nekatere človekove pravice smo lahko srečni. Itak moramo biti srečni, da lahko sploh živimo in zahvalni “tistim zgoraj”, da nam (vsaj še) to dopustijo.
Mar je res tako? Ni nujno…
Ni vse tako črno kot se zdi. Vedno priročna tolažba pravi da: “nekateri živijo še slabše…”.
Praznujmo današnji dan - Dan človekovih pravic…
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
