Avg
31
Vsak dan znova me polnoč prehiti. Pri pisanju bloga za tekoči, prejšnji dan. Tokrat bom zmagovalec jaz. Z ukano - blog bom objavil in ga takoj nato dokončal 
Smo na liniji.
No, pa gremo malo čez zanimiv zadnji avgustovski dan. Jutro v Lendavi, točneje v vasi Pince Marof. Po jutranjih opravilih (urejanje, čaj, manjši prigrizek) skok v avto in odložim svojo drago v Lendavi, sam pa čez Muro, na Štajersko
Zbiranje podpisov v Gornji Radgoni je bilo zelo pozitivno. Stik z ljudmi in lepa bera podpisov. Še zaslužen hamburger na avtobusni postaji. Resda ni zdravo, je pa pasalo Je bila pa zdrava voda - Radenska Plus, za uravnoteženo prehrano
Pa se oglasim še malo na sejmu, da se s kolegi zmenimo za kuhanje bograča. Tam srečam zanimivo druščino. Župan Gornje Radgone in bivši predsednik države, g. Milan Kučan. Seveda smo izmanjali nekaj besed, pa tudi kakšne iskrive so bile vmes - kajne gospod Kučan Hm, je bil tam sam šef Vest.si in se bojim, da je vse zabeležil Imel sem tudi malenkost slabo vest, priznam. Ker se nisem udeležil kolesarjenja ob meji iz Šentilja do Gornje Radgone, sem pozdravil povorko, v kateri so se s kolesi pripeljali številni znanci in prijatelji iz mojih krajev, tudi (naš) župan Občine Šentilj in župan Občine Sveta Ana. Sem pač zbiral podpise, kar mi je trenutno prioriteta. Pospešujemo tempo zbiranja, pa saj je že skrajni čas Pač odnos nas mladih, vsak ta drugi mi reče, da je še čas…
Po “skoku” domov na Zgornji Dražen Vrh pa takoj spet nazaj v Lendavo, na otvoritev tiskarskega, dežnikarskega in lekarniškega muzeja. Od tam pa v enega najlepših, če ne najlepši kulturni dom v državi, na proslavo 11. obletnice Občine Lendava. Ves program seveda v dveh jezikih, slovenskem in madžarskem. Glede programa pa, bravo župan g. Anton Balažek in bravo Darja Švajger z klavirskim mojstrom Jako. Ter seveda čestitke vsem dobitnikom občinskih nagrad. Lendava raste in se oživlja…
Poskrbim za potopis v obliki slik in filmčkov, kmalu v moji galeriji.
Upam, da vas nisem utrudil s takšnim tempom laufanja naokoli
Avg
31
Hja, te dni se kar največ ukvarjamo z zbiranjem podpisov, še posebej zato, da zalaufamo še nekaj večjih krajev po Sloveniji. Seveda je za takšno delo treba imeti prave ljudi na terenu. Komunikativne, neboječe navezati stik in pripravljene tudi na kakšno zavrnitev, kdaj tudi na nesramen način. Takih pa ni veliko, a se najdejo.
Dandanes je kar veliko mladih zelo zadržanih in se ne znajdejo najboljše pri vzpostavljanju stikov z drugimi ljudmi. Morda je taka sprememba odraz mojega staranja ali pa sem se sam družil pretežno z veseljaki, korajžnimi navezovalci stikov. Res pa je tudi, da se današnja mladina, veliko bolj zateka k indidvidualnim načinom porabe svojega prostega časa. Internet, računalniške igrice, televizija…so velik problem med otroci in mladimi. Pretiravanje s takšnimi načini preživljanja časa pa mladim zelo omeji bistvene sposobnosti za družbeno aktivacijo in ne vpliva ravno dobro na stopnjo njihove asertivnosti.
Danes je v svetu komunikativnost izrednega pomena, resda tudi preko novih komunikacijskih kanalov a vseeno je še vedno najbolj pomembna pristna osebna komunikcija. Temelj vsega je osebni stik, vse ostalo pa je kasneje pač komponenta časa in drugih možnosti. Za pridobitev službe je slednje bistvenega pomena. Če si asocialen se težko izboriš za neko službo, v kateri so zahtevane komunikacijske spretnosti in sploh delo z ljudmi. Naše šole premalo delajo na tem. Sicer pa je že naša slovenska tradicija taka, da smo že od nekdaj bolj skromni. No ja, včasih nas to tepe. Je pa že bolje tako, kot da bi bili naduti in polni sami sebe. Neka srednja linija je najboljša. Tudi pretirana zadržanost ni kul. No, in prava šola stopanja v stik z ljudmi, z neznanci z ulice, testiranje njihovih nepričakovanih odzivov, spretnost prepričevanja, in še kaj, je zbiranje podpisov na terenu. Včasih je dovolj že samo nasmeh ali prijazen “Dober dan”, včasih se je treba krepko potruditi, včasih pa niti to ne zaleže. In takrat je treba biti pripravljen, trden in ne metati puške v koruzo.
Kaj vse se da naučiti skozi tako delo. Verjamem, da se celo največ naučimo ob takšnih manj prijetnih delih in situacijah, saj veste “kar nas ne ubija, nas jača” Zato sem vesel, da si bo veliko mladih posameznic in posameznikov uspelo nabrati pomembnih življenjskih izkušenj tudi s pomočjo meni, pri zbiranju podpisov. Moram priznati, da je še meni, neustavljivemu družabnežu, kdaj malo neprijetno v tej vlogi zbiralca podpisov. A je že z vsakim naslednjim mimoidočim, ki se ustavi in prispeva podpis, pa še kako besedo za povrh, vse bolj pozitivno. Najdejo se tako motivatorji, kot tudi težaki, na srečo je prvih več
No, pa smo naredili psihološki profil zbiralca podpisov. Upam, da ga ne izdate konkurenci. Če pa že morate, vas ne bom tožil. Izkušnje je treba deliti. Res je, da vsak ni za vsako delo a se prav pri takem delu vidi odnos do dela in najde dobre kadre. Torej kadrovniki, pojdite opazovat zbiralce podpisov, boste našli prave ljudi. Lahko pa tudi podpišete kak obrazec podpore zame
Danes sem na novinarski konferenci “1001 noč slovenske vlade” pohvalil ministra Viranta, a tudi nisem pozabil povedati, da ima zaradi počasnosti pri e-volitvah črno piko. A sem sedaj pomislil: “Le kje bi se potem kalili kadri, kot so zbiralci podpisov”? Tudi ta rompompom z zbiranjem podpisov na terenu ima torej dobro plat…
Adi Smolar bi pa ziher djal “Premau”
Lahko noč Slovenija…
Avg
29
Seveda je Slovenija visoko demokratizirana država. Vsaj tako se radi pohvalimo. Ali je res tako? Imamo res vsi državljani enake priložnosti, enake možnosti?
Ne. Slednje bom opisal na primeru predsedniške tekme ‘07
Dostop v medije je zagotovljen eliti, ostali pa, ko boste izpolnili pogoje…”saj zdaj še ni kampanje”…Razumem medije, ki se preživljajo od komercialnih učinkov a nikakor ne pristajam na takšne trhle argumente s strani nacionalnih medijev. Medijev, ki so plačani s strani vseh državljanov (RTV naročnina) in še državnega proračuna, pa enostavno ne razumem in se z njihovo politiko ne morem sprijazniti. Vabiti zgolj ene in iste kandidate v oddaje na nacionalno televizijo in radio, ustvarjati še večjo razliko do ostalih potencialnih kandidatov, favorizirati določene posameznike, v isti sapi pa trditi, da se kampanja še ni začela in je pač takšna njihova uredniška odločitev, politika!?!? Who’s foolin’ who? Ali, kot reče znani lik iz Antene - Butnglavc - “Ne me basat iz rok v usta!”
Osebno nimam nič proti Peterletu, Turku, Gaspariju ali Jelinčiču, niti proti novinarjem…sistem je tisti, ki me moti! Pokvarjen model demokracije, teror elite nad večino. A jih uspevajo dobro uspavati, vse te prebivalce dežele Kranjske. Z zgodbami, ki razburjajo, izvabljajo čustva in tako jezijo ljudi, da na svoje težave kar pozabijo. Niso sami krivi (no ja, malo pa že), če padejo na foro indoktrinacije vnovičnega ponavljanja in natepavanja enih in istih maratonskih draženj. Pol leta Strojanov z minutnimi prispevki, razprave o partizanih, še več pa o domobrancih, prepiranja o polpretekli zgodovini, napisi na spomenikih žrtev, meja s Hrvaško že 17 let…sedaj pa še SOVA, ki to več sploh ni…
Le jezi me, zakaj ne povedo direktno in po pravici. Da je morda koga strah, da bi volitve prinesle presenečenje in nenadzorovanega človeka na tako visoko funkcijo? Jaki tile favoriti, ki morajo še več prednosti nabrati do kampanje, da ne bi slučajno kdo iz ozadja pomešal štren njihovim botrom. Ampak, jokati ne pomaga. Zbrati bo potrebno potrebne podpise, da se bomo lahko tudi preostali kandidati takrat končno vključili v enakopravno tekmo. Ker tekma se začne takrat, ko bomo vsi imeli pogoje, vložili kandidature. Aha, šele zdaj sem dojel Sem prav srečen, da imam tako enake možnosti sodelovanja. Ne vem koga naj objamem od sreče, komu naj pišem zahvalo. No, saj podpisov ni težko zbrati, še posebej, če ti na terenu konkurenti, ki jih imajo že davno dovolj, imajo pa tudi dovolj denarja,…pobirajo ljudi, ki itak samo njih vidijo v dnevnem programu televizije in ostalih medijev. Mi manj poznani smo pa lahko srečni, da lahko motiviramo ljudi, ki nas poznajo. In ne, tu ni prostora za sočutje. Čeprav imajo favoriti že krepko čez mero podpisov, jih je treba pobirati še pred Eleno in kolegi, ki na vozičkih pridno vztrajajo pred UE, pred nami, drugimi kandidati iz ozadja…Ne razumem. Sam se bom umaknil, ko bo podpisov dovolj. Še posebej na takšnih mestih. Od Lojzeta nisem pričakoval, da bo nehal z zbiranjem, pa me je prav on presenetil. No, bomo pa še malo počakali, da se jastrebi najejo in potem skušali najti drobtinice zase in za vse tiste državljane, ki jim ni vseeno…
Ja, ja, saj vem. Demokracija = kapital. In kot je rekel Churchil, najslabši sistem a najbolje funkcionira. Torej v Sloveniji funkcionira. Le ljudje so vedno bolj obremenjeni, da država zadosti merilom in je v mednarodni javnosti deležna pohval in visokih gospodarskih in razvojnih indeksov. Na žalost se to ne odraža na življenjskem vsakdanu ljudi, vsaj ne večine. Prav ironično. Večina pa je tista, ki postavlja oblast. Zaupa svoj zaklad (proračun) oblastnikom, da bodo poskrbeli za čimboljše pogoje za življenje in delo. V službi naroda je vedno več ljudi a tisti na drugi strani, od spodaj, morajo čedalje bolj skrbeti sami zase…Naj me nekdo spomni zakaj potem plačujemo davke? Če ne za vsem dostopne javne storitve in za boljše življenjske pogoje. Kam torej vlagamo?
No, o tem vlaganju in vseh ostalih gospodinjskih opravilih pa kdaj drugič
Torej, vesel sem, da imam svoj medij, kjer lahko objavim svoja razmišljanja. In res je fino.
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
