Sep
28
Začelo se je. Pa vendar so soočenja bolj blaga, kot bi marsikdo pričakoval. Sicer mi pa ni jasno, zakaj naj bi se na teh soočenjih kandidati med seboj “pobili”…Res je treba nekako ločiti “zrnje od plevela” a je ljudska percepcija predsedniške funkcije veliko bolj povezana s pozitivizmom, kot obrekovanjem in kreganjem…
Zanimiva so ta soočenja a v oči bodejo teme. Ni mi všeč, da so vse teme usmerjene v diplomatske sfere. Preveč je govora o mednarodnih zadevah, zunanji politiki in meji s Hrvaško. Teme kot so sociala in gospodarstvo izpadejo, zaostajajo. Ni prav. Fino, da se vsaj dotaknemo debat o korupciji in klientelizmu, kjer je slovenska politika kljub nekaterim mednarodnim primerjavam in študijam šibka.
Kandidati smo si zeloooo različni. Nekateri so v svojih stališčih premalo izraziti, zaspani, drugi pa celo nesramni, pod nivojem neke normalne razprave. No, sam sem imel možnost soočiti mnenja z različnimi kandidati in me je razočaral odnos g. Jelinčića, ki v svojih brezkompromisnih, nemalokrat sovražnih, izjavah, z gostilniško logiko, poziva k nestrpnostim…Seveda je težko ostati dolžan a je včasih bolje ne revoltirati, kot se zapletati v neskončne “pametnjakoviške forume” s “plemenitim”…Včeraj je bilo kar zanimivo. Vesel sem soočenj in vseh odzivov. Ljudje znajo prepoznati zavzetost in vztrajnost in to mi daje upanje za naprej…
V ponedeljek so nova soočenja, tokrat na nacionalki. Se že veselim. Vsako primerjanje mnenj je zgolj možnost za volivke in volivce, da spoznajo kandidate in, da se odločijo komu bodo poklonili svoj glas na volitvah (21. oktobra).
Od novih soočenj pričakujem manj zaspanosti in brezmnjenjskih debat s strani “svete trojice”, več pozitivnosti, predvsem človečnosti s strani Jelinčića in še kako iskrivo misel z moje strani, ki bo razplamtela soočenja…
Želim vam lep vikend in se slišimo po prespani noči 
Sep
25
Provokacija? Niti ne. Realnost. Tako kot smo nekateri kandidati že od vsega začetka “drugorazredni” vsaj predstavljeni smo tako - oz. sploh nismo prestavljeni…obstajajo tudi v naših modernih družbah drugorazredni državljani, nekateri pa še to ne…in tako sem se počutil danes v CD…
Postajamo družba vedno večjih socialnih razlik, enakopravnost in širokogrudna demokracija sta pa zgolj navidezna. Pa vendar se gremo pokroviteljstvo tudi pred očmi domače in tuje javnosti in to celo, ko se gre za predsedniške volitve. Sami smo pa “bili pametni” ob nadzorovanju volitev preko OVSE-ja v Aziji…mar niso volitve v Sloveniji že od začetka ne-demokratične? A je samo tajno glasovanje tisti kriterij demokratičnosti? Čemu dvojna merila v demokratični družbi, kjer so/bi naj bili vsi enaki in enakopravni in imeli enake možnosti? Še toliko bolj čudno je vse skupaj, ker so kandidati “svete trojice” že tako izrazito pre-postavljani, da mi ni jasno, zakaj je treba zgolj še njih kazati in poslušati. A smo drugi toliko manj zanimivi? Ne bi rekel. Sem bil danes na Forumu 21 - kot nepovabljen, radoveden gost. Debate in načini njihovega predstavljanja argumentov so bili vse prej kot nekaj novega, svežega, klicočega prihodnost…bile so za zaspati, za zehati…priznam, tudi jaz sem zehal
Je pač res tisto, kar sem tudi omizju v CD povedal - da smo mladi zapostavljeni, se nas ne jemlje resno, da se stari vse preveč borijo za urejanje življenja mladih, kot bi oni bolje vedeli, kaj mladina rabi - kot “v Slogi pa vrtijo pornografijo…”, bravo Adi, spet sem si sposodil tvojo idejo Mladi si bomo morali sami izboriti svoj prostor. Tako kot si ga moram jaz, v boju z vsemi temi političnimi in medijskimi “mlini na veter”. Pa ne jokam, da ne bo pomote. Le še dodaten zagon dobivam, in vedno nove dokaze, da je tisto, kar tulim in kar tuli že 7 let SMS, na mestu. No, stvari so daleč od svojega pravega mesta, jih bomo morali še tja postaviti. Pogovor o prihodnosti brez mladih?! Lepo vas prosim. No, tudi mladi smo delno sami krivi za to. Pa vendar, nekdo je v nas zatrl ves naboj, vso upanje na boljši jutri, na poštenje med oblastniki, politiki,…resda pa smo k temu pripsevali tudi državljani, z nenehnim obkroževanjem velikih favoritov na volilnih glasovnicah, saj smo radi zmagovalci…A smo res?
VSAK GLAS ŠTEJE!
Časi revolucij so bojda že minili. Štrajki niso več, kar so bli. Kaj pa sploh še lahko storimo? Hja, tu pa mislim, da je odgovor intuicija, ujeti trenutek…In na to računam v kampanji. Morda pa mi bo uspelo priti blizu ljudem skozi soočenja, čeprav je ponovno problem, da populacija, ki jo najbolj naslavljam, tega prav veliko ne spremlja…morda se pa motim…Računam tudi na glas nasprotovanja obstoječi politiki in politiki zadnjega časa, ki pozablja na ljudi. Protestni glas na volitvah je lahko, kot faktor presenečenja, veliko večji šok za oblastnike in velike politične playerje, kot katerakoli javnomnenjska raziskava, saj posledic izgubljenega glasu na volitvah ne morejo sanirati z zakulisnimi popravki svojih kiksov…
Kategorije naj bodo v šahu, športu in drugih tekmovanjih, ne dopustimo pa, da nas kategorizirajo kot državljane! Svojo enakopravnost pa si bomo morali izboriti. Torej spremljajte volilno kampanjo, predvsem soočenja kandidatov, morda boste dobili drugačne argumente za odločitev 21. oktobra, kot vam jih servirajo na zlatih pladnjih tisti, ki imajo svoje favorite…že vedo zakaj jih imajo…
Vesel sem, da bomo v prihodnosti živeli v demokratični, socialni in nekoč res tudi delujoči pravni državi…PRIHODNOST SMO MI - MLADI. Kakorkoli se čudno sliši, bomo prav mi največ časa živeli v državi, ki jo še vedno postavljamo…
Sep
23
Danes sem bil na prireditvi promocije športa, rekreacije, zdravega načina življenja, odgovornega odnosa do okolja in Fair play-a. Projekt na Kodeljevem je bil za prvikrat solidno obiskan. Verjamem, da bi ob kakem drugem terminu bil še bolje. Saj veste, Štajerci, Primorci in Dolenjci so v teh dneh v vinogradih, se veselijo dobre letine in v veseli družbi “prešajo”
Žal pa Gorenjci nimajo preveč lepega obdobja te dni, še posebej ne tisti v Selški dolini…Za njih ni bilo fair-playa prejšnji teden…Če se od fair playa v športu, kjer je seveda slednji dobil visoko veljavo, na žalost velikokrat le moralno, saj vse ostalo vodi kapital in zmagovanje, umaknemo malenkost k naravi in vzajemnem odnosu človeka in narave pa ugotovimo, da človek ne igra poštene igre…
Narava nam brezkompromisno vrača vse njej prizadejane udarce. Onsenaževanje vseh vrst, zmanjševanje ozona, raznorazni posegi v naravno okolje, rezultirajo v rušenju ravnovesja in hudih posledicah podnebnih sprememb. A kot da nas še tako hude izkušnje ne podučijo?! Cunamiji, povodnji, orkani (za katere zmanjkuje imen), požari, neurja s točo, tudi potresi, pa suše, pomanjkanje vode…kakšna ironija, ob naštevanju vsega tega pridemo do paradoksa - premalo vode in suša na eni strani in poplave, obilica padavin, udarna moč vode na drugi strani…Ja, že, ampak človek je še kar vztrajen in “pameten”, da si bo podredil naravo, “jo uravnovesil”. In takrat ne bomo več potrebovali Mirana Trontlja, Andreja Velkavrha in Katje Jevšek, saj bo “nekdo” samo pritisnil na gumb in sonce bo sijalo, potem naredil malo sence in naposled še “ugasnil luč”, da se bodo trudni ljudje lahko spočili…in vsak nov dan bo enak, narava bo le mirno služila človeku…hm, kaj pa, če vse to ni res?
Izziv je spremenjen način življenja in ravnanja z okoljem a za tiste turbo kapitaliste, ki so odmaknjeni od tegob, ki ponavadi prizadenejo povsem normalne družine, je ta izziv grožnja. Grožnja, da se bo zmanjšala potrošnja v tej ultra potrošniški družbi, kjer so vsi mehanizmi naravnani čim večji potrošnji na ljubo. In s tem je pritisk na okolje in degradacija slednjega neizogibna. A kaj, ko je tako lahko s kapitalom promovirati še več kapitala, vmes pa kako drobtinico velikodušno dobrodelno podariti…no, hvala bogu, da se vsaj še to zgodi…pa tudi tu bi se dalo zanimivo analizo narediti…
Lahko smo jezni na naravo, lahko smo jezni na Busha, lahko se jezimo na celi svet…a začeti bomo morali pri sebi! Četudi se nam zdi nesmiselno, ker smo tako majhen člen v tej verigi, je treba začeti prav tukaj in zdaj. Jutri bo prepozno. Še posebej, če želimo, da bo po našem bivanju na tem svetu bival še kdo, morda kak naš potomec, naslednik…Predsednik Bush se sam že ne bo spomnil, da je treba vlagati v okolje. Tudi njegovi svetovalci mu tega ne bodo svetovali, vsaj ne, dokler je slab odnos do okolja donosnejši od dobrega, odgovornega odnosa v prid ohranjanja okolja. FAIR PLAY? Sploh ne. Vse prej kot to. Kako ustaviti podivjane konje gonje po čim večji “gospodarski rasti”, ki to ni?! Gospodarska rast ni postavljena na zdravih temeljih. Ni postavljena in osnovana na odgovornem odnosu do okolja, ohranjanju neokrnjene narave. Postavljena je z začaranim krogom večje produktivnosti in večje porabe…Ja, zadušili se bomo v smeteh. Če ne mi, pa naši potomci, le vprašanje časa je še v katerem kolenu, če ne bomo spremenili očitno napačno začrtane smeri razvoja…
Seveda se ekonomisti z mano ne bodo strinjali. Verjetno še marsikdo drug ne. A dokler bom poslušal floskule, kako nam gre dobro, kako smo uspešni, med najrazvitejšimi bojda, in, ko imata dve tretjini državljanov podpovprečne plače, pa stroške življenja na ravni EU ali celo višje in dokler v “lepi naši” Zeleni Sloveniji ne bomo začeli sistematično graditi gospodarstva na moderni okoljsko ozaveščeni podstati, tako dolgo ne bom verjel, da smo napredna, razvita in na znanju temelječa družba. Industrijska revolucija ali tretja internacionala? Kdo ve…
No, da vas pa ne bo bolela glava (ali pa vas bo še bolj) - v Londonu stane škatlica 16 tablet Aspirina zgolj 13 Penijev!???! Koliko pa v Sloveniji? In zakaj? Hm, vprašaj mamo…Vse to ni niti “f” od FAIR PLAYa.
Jaz sem za Fair play. Kaj pa vi?
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
