Okt
5
Sem bil danes zelo presenečen, ko so me seznanili z rezultati javnomnenjskih raziskav. Po teh rezultatih imam med vsemi kandidati jaz skoraj najmanj podpore pri mladih do 30 let?! Bil sem seveda tudi razočaran :( Saj se izmed vseh kandidatov prav jaz v največji meri posvečam problemom mladih…In hkrati opozarjam, da v kolikor mladi ne bomo imeli služb in možnosti skrbeti zase, bomo težko kaj prispevali za medgeneracijsko solidarnost. Razen seveda sedanjega zadolževanja na vseh nivojih, ki bo prav nas najbolj teplo čez nekaj let.
Resno, zavzeto in goreče se borim za interese mlade populacije, ki že tako ali tako ne hodi kaj dosti na volitve, potem pa še takšni čudni rezultati merjenja javnega mnenja…Morda pa rezultati vseeno niso točni in bi me kdo rad preusmeril, usmeril stran od debate o težavah mlade generacije? Kdo ve. Ne morem verjeti, da prav mladi v takšni meri glasujejo za politike sumljivega porekla, politike, ki so že dve destletji na sceni in jim niso ustvarili nobenih pogojev za osamosvajanje, jim dali veljave, moči pri odločanju…
Velikokrat me prijatelji opozarjajo, da je brez veze, da nima smisla se ukvarjati z mladimi, se zavzemati za njih, saj “te bodo pustili ne cedilu”. Ne strinjam se, da so mladi leni, menim, da so sistematično in premišljeno odstranjeni od vzvodov politike in oblasti. Vsaj tisti nekontrolirani. Oblast namenoma pasivizira mladino, da ni deležna pritiskov in, da se ni bati, da jim bodo slednji “sodili” na volitvah.
Morda pa gre naši mladini res preveč dobro, kot pravijo nekateri. Morda jim starši dajejo preveč potuhe. Jih preveč razvajajo. Že, a sigurno ne vseh. Zato me zanima, kje pa so tisti mladi, ki s svojim položajem niso zadovoljni? Pa ne, da tudi mladi mislite, da sem premlad? Če je temu tako, potem nimam besed…Ali pa je posredi res nevoščljivost, kot pravi…?
No, ker sem pa po drugi strani imel kar nekaj stika z mladimi v teh dneh, ki so mi izražali osebno podporo…npr. večer po oddaji na TVS, ko sem šel s prijatelji ven, po mestu in v diskoteki…imam še vedno trdno upanje, da bo 21. oktobra med mojimi volivci tudi velik delež mladih. Stavim na volitve, ki bodo najbolj točna raziskava javnega mnenja.
Mladi, računam tudi na vaš glas. Pokažimo, da nam ni vseeno za prihodnost.
Komentarji
6 komentarjev na “MLADI - Koga podpirajo in zakaj?”
Komentiraj sporočilo



Mojega imaš od prvega dne ko si povedal, da boš kandidiral!
kje so mladi ki s svojim položajem niso zadovoljni?…dobro vprašanje…odgovor: stvari so vzeli v svoje roke. mislim da to velja na splošno za vse ljudi…
so taki, ki čakajo vlado, politiko, svoje šefe in ne vem koga vse, da bodo stvari drugačne in so taki, ki poskrbijo za sebe…
javnomnenjska raziskava…hja, kot sem že v prejšnjem postu med komentarji zapisal…ni dovolj se samo borit…darko verjemem, da si velik borec…a NAČIN KAKO se boriti je še bolj pomemben…(tu pa v ospredje pride marketing itd)…
meni bi na primer ta raziskava dala na znanje to, da me mladi ne slišijo…in nič drugega…
jeba je ko se moraš “prodajat”…ni enostavno…je pa fina šola…zato ker nič ne gre čez noč…
Še pred prvo predstavitvijo vseh kandidatov za predsednike na TV Slovenija, sem se spraševal, kdo pa je ta mladenič, ki se nam ponuja za predsednika. Apriori pa sem do takrat razmišljal, da mlad človek (recimo pred 40. letom starosti) ni primerna oseba za takšno državniško funkcijo.
PO omenjeni prvi predstavitvi vseh kandidatov, še bolj pa po samostojni predstavitvi Darka Kranjca na omenjenem mediju, pa svoj pogled, kdo naj bo predsednik države, popolnoma spreminjam v korist mladega človeka, torej Darka Kranjca. Menim, da je potrebno izvoliti na to funkcijo njega, saj izžareva obilo energije in volje za reševanje družbenih problemov, ki jih zna fokusirati, analizirati in sintetizirati v osmišljevanju cilja oz. rešitev, ki bi prinesle koristi večini in narodu. Menim, da bo znal aktivirati najširše množice in ji omogočil participacijo pri iskanju rešitev oz. konsensa družbenih problemov oz. nadaljnega razvoja družbe in naroda. To starejša generacija (tako po letih, predvsem pa po političnem stažu) ni več zmožna zaradi svojega ukalupljenja v strankarske interese in svoj način življenja, ki ne prenese več radikalnih predlogov sprememb, še posebej, ko gre za podporo delu v politično ekonomskih odnosih.
Darko se je do sedaj predstavil javnosti kot zrela osebnost, ki ima ideje za uravnoteženo rast in razvoj naše družbe.
Do sedaj v javnost kot politik ni prodrl, saj ni bil zanimiv za medije, kajti neparlamentarna stranka ,kot je trenutno stranka mladih, pač ne more igrati kakšne posebne vloge , niti stranske, v našem političnem okolju.
Se pa te dni, sam tako mislim, zadeva močno spreminja.
Darku sedaj niso tržna niša samo mladi, temveč vsi ljudje, ki imajo občutek za družbeno pravičnost in solidarnost. Takšnih ljudi je morda največ med delavstvom in starejšo generacijo. Med mladimi je to že v veliki meri izginilo, saj v zadnjih petnajstih letih gojimo duh individualizma in kapitalizma, ki človeka razčlovečuje, na makro nivoju pa tudi narod oz. družbo.
Danes je kapital v Sloveniji kot tudi sicer v svetu zelo povezan, delo pa ne, kajti slednje nima ne finančne in ne politične moči. Moč delavstva se odraža kvečjemu v delovanju sindikatov, proti katerim pa kapital izvaja psihološko vojno, tako pri nas kot tudi v svetu(pod pretvezo, da ni potreben; ni koristi,ipd.).
Darku predlagam, da razmisli, ali se naj v svoji kampanji bolj osredotoči na delavstvo(še posebej tiste, ki še zdaleč ne dosegajo povprečne plače) in upokojence.Teh pa je seveda večina in predvsem ti se ukvarjajo z resničnimi življenjskimi problemi, ki jih dojemajo drugače kot današnja mladina.
lep pozdrav
AJ,jaj.
Skoraj vse kandidatke in kandidati so lansirani tako ali drugače, tudi zato da forma demokracije lepše izgleda. Kdo bo vedril in oblačil je že davno tega dogovorjeno. Eden od treh “favoritov”. Kdo od njih bo niti ni pomembno saj vsi trije izhajajo iz enega centra. Le da eni igrajo bolj na levo, en od njih treh pa bolj na desno. Izbran je bil tudi po barvi glasu. (Ima namreč precej župniškega, to pa je bilo leta 1990 kot nalašč za farbanje ovc)
No, gospod Kranjc je pa autsaider in tudi zato mu javnomnenjske raziskave kažejo to kar kažejo. Je pa tudi res, da bi bilo dobro ko bi nastopil tako, da bi ljudje začutili, da je drugačen. V naši družbi je na kopice negativnih posledic, ki od nekje izvirajo. Imamo predrage vrtce, šole, v zdravstvu vlada kaos, vojska je totalno v razsulu in obupno draga, ceste gradimo že sto let, denarja pa se je pokradlo, da glava boli. Car gradbenega lobija je še vedno človek iz Mačkovih časov in je nedotakljiv. Organi pregona preganjajo kurje tatove, medtem ko so največji zlikavci zavaljeni v oblastniške in menedžerske fotelje. Ko gre za ljudstvo ni denarja, ko gre za oblatstniške zadnjice je denarja kolikor hočeš. največji problem pa je, da se ga na “popolnoma zakonit način” odlije v privat žepe nič koliko.
Na položajih v javni upravi sedijo aparatčiki, ki nadrejenim botrom kimajo, do podrejenih pa so arogantni in nespoštljivi. Da o odnosu do davkoplačevlcev sploh ne govorimo. kar mrgoli negativnih posledic.
Kaj pa vzroki? Kje so vzroki za takšno stanje? če ne razkrinkamo vzrokov in jih onemogočimo, bomo kar naprej odpravljali negativne posledice teh vzrokov.
In ti so dragi prijatelji leta in leta oblikovani lobiji. Takšni in drugačni. Gospodarski in politični. In te neformalne združbe takšnih in drugačnih elitnežev nam krojijo naš vsakdan. Oni se dogovrijo kakšen zakon bo sprejet in kakšen ne. Oni se dogovorijo na skrivaj v ozadju koga bodo kam lansirali. kdo je njihov in kdo je proti njim.
Lahko si zatiskamo oči in se sprenevedamo. Toda leta 1990 bi se morale zgoditi korenite spremembe. Pa se niti slučajno niso. Od vzvodov odločanja bi morali odstraniti vse, ki so kreirali in sooblikovali enopartijski režim. Tako bi omogočili, da bi na najvišja mesta prihajali ljudje z znanjem in sposobnostmi in ne ljudje, ki so žal še vedno kadrovani po partijski pripadnosti. Kakšna stroka, kakšne sposobnosti, kakšno zavedanje, da na položaju človek je v službi ljudstva. Lobiji skrbijo za sebe in svoje. Tu ni morale in ne vesti. Tu je pohlep in največkrat sebične materialne koristi. Ta miselnost se z letom 1990 ni mogla prekiniti, saj so tudi po tem na najvišjih mestih ostali ljudje, ki ne zmorejo misliti in delati drugače.
V rokah pa imajo vse, od nafte (glavni šef je še vedno znani g. tovariš) Če ga imenujem me bo tožil, zato ne bom. Saj imamo sodišča tudi v svojih krempljih. na ključnih mestih odločanja so ljudje preko katerih speljejo kar se jim zahoče.
V parlamentu bi morali sedeti ljudje, ki bi tja prišli preko močnih strankarskih sit. V parlamentu pa bi vedno imeli pred očmi kaj je dobro za ljudstvo. Pa je tako? Seveda stranka spromovira ljudi, ki v parlamentu nimajo kaj iskati. Z zasedbo stolčka dobijo razne tudi zelo neupravičene privilegije in so polovico mandata popolnoma zmedeni od ugodja, drugo polovico pa že trepetajo kako podaljšati še za kakšnega. Medtem pa pritiskajo gumbe, ki jim jih določijo njihovi šefi, saj so enostavno izbrali poslušne ljudi. In to naj bi bila zakonodajna veja oblasti. Nekateri predlaganih zakonov niti ne preberejo, kaj da bi šele premislili, kaj bo takšen zakon prinesel ljudstvu dobrega.
takšni demokraciji pa se reče demokratura. Vse je lepo zapisano, tako kot v Evropi (marsikaj še zapisano ni) v realnosti pa odločajo tam nekje ob dobri hrani in pijački, ki jo itak mi plačamo. In to lepo na skrivaj.
Torej, ko se malo bolj poglobiš, sam pa to intenzivno počnem že od leta 1997, ko sem z vso močjo dregnil v osje gnezdo, pa kmalu ugotoviš po čem so hruške. Vse je zelo spretna režija in zelo spretna manipulacija, marsikaj pa čista farsa. Volitve sodijo v to slednjo kategorijo. Imamo ljudi, imamo neverjetne strokovnjake, ki niso samo to, ampak so v življenju tudi kaj naredili. Celo v tujini so priznani. Vendar ti so odrinjeni na stranske tire, saj so vsa mesta zasedena vemo kako. Takšni ljudje, ki bi lahko resnično pripomogli k ureditvi stvari se ne prerivajo in s strani gledajo na te peripetije in prerivanja komolčarjev. Seveda jih k sodelovanju nihče ne povabi, ker se jih pravzaprav bojijo.
In svet stoji na mladih. Seveda, kako pa. G. Kranjc je točno ugotovil, ko je dejal, da se jih načrtno paralizira. Seveda, saj se jih preokupira z različno nepomembno navlako že v šolah. kdo pa jih uči kako bi morala potekati pravzaprav demokracija. Ali sploh vedo kaj so njihove dolžnosti v demokratični družbi in jih spodbujajo k temu, da bi izpolnjevali dolžnosti in zahtevali pravice. načrtno se mlade spodbuja v smer, da prepustijo odločanje o njihovi usodi kar tistim, ki sem jih prej brez dlake na jeziku imenoval - LOBIJI. Saj cilj teh vampirjev je, da čim več ljudi umaknejo od toka dogajanja in da jim preprečijo razmišljati s svojo glavo. Za takno početje in doseganje takšnih ciljev pa imajo več vzvodov. Tudi medije, ki se trudijo manipulirati in poneumljati.
Nujno bo g. Kranjc začeti s konkretnimi koraki. Ljudje imajo dovlj foteljašev in zgodbic kako živimo v raju in smo najboljši med vsemi, po drugi strani pa na vseh koncih križi in težave. Povejte v kamere kako stvari stojijo. Povejte to kot, da ste že predsednik. Povejte, da bo nujno odpreti arhive, ki so še vedno v Beogradu in sprožiti sodne postopke za umore, ki so se zgodili. Povejte, da bo trgovina z orožjem, s katero smo Slovenci zelo prispevali k nezaslišanim zločinom na Balkanu, morala pred preiskovalce, ki ne bodo prestrašeni in bodo smeli delati po pravilih stroke. Povejte, da nismo razčistili ropa stoletja in bomo morali nekatere zlorabe razčistiti in nekatero premoženje zopet nacionalizirati. Vse je preprosta matematika. Revizije pa bod potrebne še kje.
lahko bi se imeli tudi drugače v tej naši lepi deželi. Lahko bi se medsebojno spoštovali kot nekoč vključno z naravo. Lahko bi resnično bila oblast v rokah ljudstva. Lahko bi uvedli celo neposredno demokracijo in bili vzgled celotnemu ponorelemu svetu. Lahko bi resnično imeli predstavnike, ki bi si to zaslužili s svojim delom, izobraženostjo, duhovno širino in sposobnostmi. Lahko bi bilo vse polovico ceneje in vsak bi imel življenja vredne dohodke za življenje. O kakšnih negativnih lobijih nebi bilo ne sluha ne duha. Vse bi bilo javno in transparentno. Nič prikrito in nič zakrito pred ljudstvom.
Si kdo tega ne želi? Vsi si tega želimo, verjamem, da tudi tisti, ki danes ropajo to deželo za svoje sebične koristi. Slej kot prej jim bo to vse skupaj padlo na glavo. V življenju se namreč vse izravna. Dobro z dobrim, slabo s slabim. Kar seješ to žanješ. V to sem trdno prepričan.
Bodite lepo, vi g. Kranjc pa glavo pokonci in povejte kar jim gre. zdaj že gotovo veste komu. Govrite njim, da vas bo slišalo ljudstvo.
S spoštovanjem!
Nad mladimi se v Sloveniji izvaja diskriminacija in stigmatizacija, mogoče je to pripomoglo k apatičnosti.
Kako je bit brezposeln v družbi, kjer je delo ena največjih vrednot? In biti brezposelen leto, dve, tri?
Sindikati so celo mogoče obdržali del moči, a interesov brezposelnih ne zastopa nihče, se jih pač vrže iz evidence ali pa se nikoli ne prijavijo na Zavod za zaposlovanje.
Bi me pa veselilo če bi bil moj blog dodan med linke, ker govori ravno o zaposljivosti in prihodnosti za mlade v Sloveniji.
Hvala.
“Kako se politično ujemate z vašim bratom Vitoslavom Turkom, ki je kar pomemben funkcionar SDS? Se kaj pogovarjata o politiki?
Ne, o politiki se ne pogovarjava. Tudi sicer se v zadnjem času nisva kaj veliko srečevala, saj sva zelo zaposlena. Moj brat je bolj tehnokrat, ki je zelo dober v številkah - v naši družini je bil vedno matematik in ekonomist. Kakšno je njegovo politično angažiranje, niti ne vem, imava pa zelo različne poglede na svet in to se mi zdi čisto normalno.”
Danilo Turk, Dnevnik, 06.10.2007