Sedim v pisarni in se odkopavam izpod gore mejlov (hm, kako dolgočasno delo za nedeljski večer) a so pozitivni, pa je to delo lažje :) Včasih me že kar slaba vest napade, ker ne utegnem vsem hitro odgovoriti, se zahvaliti za podpore, za motivacijo, izrečene pohvale…Smo pač predsedniški kandidati sedj v finišu kampanje raztrgani na vse konce, hitimo iz enega konca Slovenije na drugega, pa s soočenja na soočenje…In v vsem tem direndaju se tudi ozrem na domače kraje, domače ljudi. Pomislim, da so morda hudi, ker doma nimam močne kampanje a me takoj kdo potolaži z “ti se kar drugje potrudi, doma te itak poznamo” :) … in res se začnem tudi strinjati, saj če bi moral doma imeti zelo intenzivno kampanjo, kako bi šele bilo drugje…in takrat se tudi zavem, da Slovenija ni majhna, velika je. Kampanjo razdeliti enakomerno po Sloveniji je zelo težko, ker je veliko dogodkov, ki jih človek včasih že težko sledi :)

In danes teden bomo izvedeli, koliko je resnice v javnomnenjskih raziskavah? Izvedeli bomo, koga so slednje pretirano favorizirale in koga pretirano zapostavljale…zanimivo bo :) seveda bo tudi malenkost nestrpnosti pri čakanju rezultatov…ob 16h, 17h, bodo znani že prvi rezultati vzporednih volitev, zvečer pa “pravi” rezultati - najprej bom v tiskovnem središču…kasneje pa verjetno še kje ob zbrani družbi svojih prijateljev, podpornikov…

Vsi pozivajo na volitve, pa je prav, da to storim še jaz. Konec koncev že ves čas kampanje pozivam na volitve, predvsem tiste, ki ponavadi ne hodijo na volitve, še posebej mlade - slednji bi si z večjim angažmajem na volitvah lahko priborili bolj upoštevan položaj v družbi; in to ne samo zaradi tega, koga bi volili, ampak že z dejstvom, da bi sploh volili, bi opozorili nase, kot na potencialne volivce, “sodnike” politikom, ki slabo delajo, ki delajo v njihovo škodo…

Če je soditi po odzivih ljudi, sem na dobri poti…in se res sprašujem, kdo odgovarja na ankete?

Prehlad me lovi a si ne morem privoščiti biti bolan. Ni časa. Kako tipično je to za današnji čas, za moderni kapitalistični tempo življenja. Saj nisem edini, vem. Veliko vas je, ki ne smete manjkati v službi zaradi bolezni ali kakšnih drugih za vaše življenje pomembnih stvari - postali smo ujetniki kreacije sveta po želji lakotnikov bogastva…Imunski sistem pa je težko popravljati. Enako je večkrat tudi s časom za prehranjevanje…No, da ne zaidem preveč…menda sem hotel zgolj povedati, da si bom v soboto in nedeljo vzel čas za počitek in dobro kosilo, v dobri družbi, in upam, preživel čakanje na volilni dan in rezultate brez tempiranja :)

Seveda pa imate nekateri zgolj še nekaj dni do volitev, saj so predčasne volitve že v torek, sredo in četrtek. Če vas v nedeljo ni doma se priporočam že te dni :) Tisti, ki pa ne boste v domačem kraju v nedeljo, na dan volitev (študenti, delavci v dugih krajih), imate do četrtka možnost javiti okrajni volilni komisiji, kje bi radi volili…več o tem najdete na www.rvk.si

Se slišimo jutri, bomo ponovno malo “blogali” o ekologiji :)

Pa še kaj se je danes znašlo na mojem urniku. No, lepo po vrsti.

5 predsedniških kandidatov nas je obiskalo dogodek AMZS na Kongresnem Trgu v Ljubljani. Najprej smo se seznanili s pobudo AMZS vladi, dobili navodila in potem…v avtomobile. Meni so zaupali VW Passata in inštruktorja varne vožnje iz Kranja. Peljali smo se v Tacen in tam preskusili še funkcijo ESC, proti zdrsu vozila. Res zanimivo, kaj vse premore tehnika. Bo treba državo prepričati, da svojim državljanom to približa, da bo manj nesreč s katastrofalnimi posledicami.

Pri vožnji nazaj smo testirali varčno vožnjo. Varčnost pri vožnji se je pokazala na rezultatu meritev, čeprav sem prehiteval druge kandidate sem imel porabo manjšo :) No, za konec sem se še slikal z osnovnošolci iz Ljutomera, ki so bili ravno takrat na trgu in se z nekaterimi tudi poznamo…

Popoldne sem se udeležil slavnosti ob dnevu duševnega zdravja, na kliniki Polje. Bilo je zelo ganljivo. Najprej je gospa Lidija, bivša uporabnica, predstavila svojo knjigo “Nekdo te mora imeti rad” in to na način, ki ga le redko doživiš. Z veliko mero pozitivizma in pohvalo vseh zaposlenih, ki so ji pomagali pri njeni duševni motnji. Sledil je koncert Rožmarink, godalnega kvarteta, ki je navdušil publiko. Publika je bila zelo uglajena, mirna in verjetno tudi nihče poln stereotipov ne bi pomislil, da so v publiki večinoma uporabniki, ljudje s težavami v duševnem zdravju.

Po vsem tem je sledil še dolg govor g. Lojzeta Peterleta, ki pa je bil zelo oseben. Ko sem bil še sam na vrsti kaj povedati, sem vse skupaj strnil le v nekaj misli. Res sem bil ganjen od predstavitve avtorice knjige in tudi od koncerta, glasba vedno seže v srce, še posebej nežna. Tudi sam sem bil prostovoljec na področju duševnega zdravja za časa študija na Fakulteti za socilano delo. Punci z duševnimi težavami sem pomagal pri učenju in druženju. 

Prav je, da se taki projekti, kot je dan duševnega zdravja odvijajo vsaj enkrat letno in tako prispevajo k zmanjševanju stigmatizacije psihiatrije, duševnih motenj…Noben bavbav ni, če obiščeš socialnega delavca ali psihiatra, vsaj ne v teh časih. Časih norega tempa, stresa na vsakem koraku in pomanjkanja sprostitve, trenutkov za oddih…Le kam nas bo tak tempo življenja pripeljal? Hm, bo res treba takoj po volitvah malo “podahnit”, kot mi včasih poreče moja prijateljica iz Cerknega, a ne Pera? :)

Te dni res drvimo, vsi kandidati, tudi kandidatki, da ne bo pomote :) naokoli po Sloveniji…za vikend pa grem celo še na Dunaj. Morda sem na pravi poti, da sam postanem uporabnik v sistemu duševnega zdravja, nikoli se ne ve. Zato je narobe, da kdorkoli razmišlja o ljudeh z motnjami duševnem zdravju s stereotipi, na slabšalen način, saj se bo lahko že jutri sam znašel med njimi…

Želim vam čim več duševnega zdravja, časa za sprostitev in pozitivnega stresa, pa ne preveč :)

Lahko noč…in lep dan

Sem bil danes zelo presenečen, ko so me seznanili z rezultati javnomnenjskih raziskav. Po teh rezultatih imam med vsemi kandidati jaz skoraj najmanj podpore pri mladih do 30 let?! Bil sem seveda tudi razočaran :( Saj se izmed vseh kandidatov prav jaz v največji meri posvečam problemom mladih…In hkrati opozarjam, da v kolikor mladi ne bomo imeli služb in možnosti skrbeti zase, bomo težko kaj prispevali za medgeneracijsko solidarnost. Razen seveda sedanjega zadolževanja na vseh nivojih, ki bo prav nas najbolj teplo čez nekaj let.

Resno, zavzeto in goreče se borim za interese mlade populacije, ki že tako ali tako ne hodi kaj dosti na volitve, potem pa še takšni čudni rezultati merjenja javnega mnenja…Morda pa rezultati vseeno niso točni in bi me kdo rad preusmeril, usmeril stran od debate o težavah mlade generacije? Kdo ve. Ne morem verjeti, da prav mladi v takšni meri glasujejo za politike sumljivega porekla, politike, ki so že dve destletji na sceni in jim niso ustvarili nobenih pogojev za osamosvajanje, jim dali veljave, moči pri odločanju…

Velikokrat me prijatelji opozarjajo, da je brez veze, da nima smisla se ukvarjati z mladimi, se zavzemati za njih, saj “te bodo pustili ne cedilu”. Ne strinjam se, da so mladi leni, menim, da so sistematično in premišljeno odstranjeni od vzvodov politike in oblasti. Vsaj tisti nekontrolirani. Oblast namenoma pasivizira mladino, da ni deležna pritiskov in, da se ni bati, da jim bodo slednji “sodili” na volitvah.

Morda pa gre naši mladini res preveč dobro, kot pravijo nekateri. Morda jim starši dajejo preveč potuhe. Jih preveč razvajajo. Že, a sigurno ne vseh. Zato me zanima, kje pa so tisti mladi, ki s svojim položajem niso zadovoljni? Pa ne, da tudi mladi mislite, da sem premlad? Če je temu tako, potem nimam besed…Ali pa je posredi res nevoščljivost, kot pravi…?

No, ker sem pa po drugi strani imel kar nekaj stika z mladimi v teh dneh, ki so mi izražali osebno podporo…npr. večer po oddaji na TVS, ko sem šel s prijatelji ven, po mestu in v diskoteki…imam še vedno trdno upanje, da bo 21. oktobra med mojimi volivci tudi velik delež mladih. Stavim na volitve, ki bodo najbolj točna raziskava javnega mnenja.

Mladi, računam tudi na vaš glas. Pokažimo, da nam ni vseeno za prihodnost.

← Previous PageNext Page →