Dec

28

Nedolžni otroci

Ja, to je današnji zapis v koledarju. Dan, ki ima več imen (Nedolžni otroci, Tepežni dan, Pametva) in katerega predznak je bolj pozitivne barve. Je dan, ko je otrokom dovoljeno simbolično “naložiti jih po zadnji plati” staršem in starejšim sokrajanom ponavadi. Ob tem tepežkarji čestitajo tepenim in od njih celo prejmejo kakšno darilce, ponavadi kakšne bonbone, potico ali pa kar denarčke…Zanimiv običaj, pozitiven dan.

Žal pa ta dan ni vsem enako naklonjen, kot tudi ne kateri drugi dan v letu. Danes sem izgubil prijatelja, za vedno. Še sedaj ne verjamem, da je res. Razmišljam, kako in koliko smo se sploh družili v zadnjem času…Spomnim se, kdaj sem ga nazadnje videl…Spomnim se takoj, da me je še dva meseca nazaj, med prvimi,  obvestil o številu prejetih glasov na predsedniških volitvah, takoj po štetju na volišču v Lokavcu…Veliko smo se družili v času srednje šole, ostali v stikih tudi naprej, zadnja leta pa sva se srečevala na nogometnih tekmah, saj sva igrala za isti klub in bila tudi kolega v upravnem odboru občinskega športnega društva…

PROMETNE NESREČE jemljejo mlada življenja, kot bi bili na fronti! In kot nalašč se velikokrat zgodi, da najbolj nastradajo nedolžni ljudje, ki se pač znajdejo na napačnem kraju ob napačnem času…Hja, ko bi človek vedel v naprej, ko bi lahko kaj takega predvidel…a po drugi strani, če bi vedno mislil na kaj takega (da te bo zbil avto), bi bil nesvoboden, ujet, bi ne hodil med ljudi, bi bil doma…

Uroš ni bil tak. Bil je rad v družbi prijateljev, še posebej je užival v družbi kolegov iz nogometnih klubov in domačega športnega društva. Rad je igral nogomet. Morda se je, nesluteč, še sam kdaj pošalil, kot se radi pošalimo vsi, ko komu v šali rečemo: “Zakaj naj se odpovem vsem razvadam, saj me lahko že jutri povozi avto”. In žal se je zgodilo prav to. Zbil ga je avto. Nič kriv, nič dolžen, je moral zapustiti ta svet, prav na današnji dan, ko v koledarju piše ”Nedolžni otroci”.

Nikomur ne privoščim nesreče, niti tistim, ki jo povzročijo. Čeprav je nehote, je velikokrat neodgovorno. A tega se ne da popraviti, niti z milijonskimi kaznimi. Rane ostanejo, še posebej pri vseh bližnjih. Ostanejo tudi spomini. Meni bo ostalo kup dobrih spominov na prijatelja in en grenak priokus tepežnega dne…

VOZIMO PREVIDNO IN ODGOVORNO DO SEBE IN DRUGIH!



 

Komentarji

Komentiraj sporočilo