Mar
21
Kdo bo koga? Samo še to je ostalo od slovenske politike v zadnjem času. Če že ne direktno z medisjkimi linči, pa v ozadju, s spletkarjenjem, padalci, insajderji,…vse skupaj je samo še ena velika teorija zarote! No ja, vsak dan kaka nova teorija zarote. Še posebej, če dobivate Slovenski tednik, najobjektivnejši nepristranski časopis na sončni strani alp. No, da ne zgubljam besed o ostalih medijih. Z lahkoto jih je sortirati glede na to, komu “služijo” oziroma s katere “strani” so njihovi “dirigenti”…
Tajkuni, čiste lopate, sove, hobotnice…vse skupaj ima eno samo skupno rdečo nit - Kdo bo koga?! Začelo se je z vsemi topovi, na vrhuncu kampanje pa bodo isti akterji mirno odgovarjali na vprašanja po svoje in kazali sliko najbolj umirjenih diplomatov…kaj čemo, dobri glumci.
Ponovno so največji borci proti korupciji in klientelizmu tisti, ki so to bili pred štirimi leti, so potem to pozabili za tri leta in se pred kratkim spet spomnili, da je v bistvu boj proti korupciji, čeprav neiskren, dobra kulisa za pomanjkanje idej in konkretnosti ter seveda dobra vaba za volivce.
In prav to je srž problema. Ni pomembna vsebina, ne resna namera nekaj spremeniti, pomembno je samo, da “bomo mi, ne pa oni”. Ker oni drugi so grdi, umazani, zli. Ne gre za to, da njihove ideje ne bi bile dobre. Enostavno oni niso ok! A oboji, eni in drugi, so že vladali, pa se niso izkazali.
Ni jim treba govoriti o socialni državi, podnebnih spremembah, trajnostnem razvoju, priložnostih za mladino, možnostih za družino…Ne. Treba je le diskreditirati, očrniti nasprotnike, prepričati ljudi, da je najbolje tako kot je in da itak bolje ne bo nikoli. Seveda pa na koncu, v vrhuncu kampanje, z vsemi topovi predstaviti svojo odličnost na vseh teh področjih, čeprav jih, ko so imeli škarje in platno v rokah, niso uredili. In kako je to mogoče? Kako jim uspe? Kapital in mediji. In to je tudi epicenter vseh večjih in vsaj medijsko odmevnejših akcij v zadnjem času.
In kaj se najbolje prodaja, če verjamemo javnomnenjskim raziskavam? Nič kaj novega. Prej staro v novi preobleki. Priča smo kupu spreobrnjencev, ki so se obogateli na račun države ali drugih ljudi, sedaj jih pa (kao) skrbi za uboge ljudi, ki nimajo dovolj, za revne, za tiste, ki imajo minimalne plače (ja kdo jim jih je pa ”namenil”, take mizerne)…A jih res skrbi? Tiste, ki česa podobnega nikoli niso izkusili, in ki so tudi na račun izkoriščanja delovne sile poskrbeli zase in postavili tako neenakomerno, nepravično družbo? Ja, saj jih mora. Sedaj morajo biti prvi glasniki pravične družbe. Ponovno? A niso to bili že v devetdesetih?
No, ker smo ravno v času Velike noči, dopuščam možnosti, da so nekateri slovenski politiki res doživeli spreobrnenje. Treba je misliti pozitivno
In, kot v politiki rečejo, nikoli ne reci nikoli, saj bo morda že jutri drugače.
Torej, kdo bo koga? Sam bog ve. Bomo pa izvedeli jeseni tudi mi. Seveda sam ne bom stal križem rok. Se bom potrudil, da bo drugače, kot nam želijo dopovedati tisti, ki se te igrice grejo…
Komentarji
3 komentarjev na “Kdo bo koga?”
Komentiraj sporočilo

Svet se spreminja vsak dan-ne pa vsaka 4 leta, kot si predstavljajo nekateri politiki.
Jasno je, da so kapitalistični lobiji s svojimi manevri odvzeli primat politiki in le-to ustvarjajo s svojimi interesi. Zato so virtualni davkoplačevalci (sodobni menedžerji) postali mogočni vladarji iz ozadja. Njim bi bilo treba z zdravo politiko pristriči peruti in jim postaviti omejitve (vsaj na nacionalni ravni)….Patetičnost Slovencev pa se pokaže še enkrat, ko zavedajoč se, da je sedanja politika ”gnila” le-to še vedno legitimirajo in jo volijo…
Če imamo vsaj malo sočutja do svojih zanamcev vidim prihodnost le v eko-ozaveščeni politiki!!!
kaj bomo izvolili to bomo imeli, to si zaslužimo…
če želimo kaj drugega, moramo obkrožiti koga drugega…
‘Treba je le diskreditirati, očrniti nasprotnike’
Negativna kampanja deluje. In zakaj bi govorili o resnično pomembnih stvareh, če volilno telo nagradi blatenje drugih?
Problem je tudi v volivcih. Morajo se izobraževati, kdaj prebrati kakšen program, se osredotočiti na pomembna vprašanja in ignorirati zlonamerne napade, ki nimajo nobenega drugega namena kot pozornost odvrniti od tistega, kar bi naj vsak politik bolje naredil kot njegov nasprotnik.