Apr
25
Že lepo, če se skrbi za negovanje kulture in jezikov manjšin a se mi vedno bolj zdi, da v praksi marsikdaj zaradi togosti in birokratskih zapletov na-stradajo državljani. Velikokrat se v dejanskih življenjskih situacijah zgodi, da je ureditev, ki je sicer demokratična, zelo omejevalna. Ne ponuja možnosti izbire. Zadnje čase preživim veliko časa na dvojezičnem območju in se soočam s takšnimi in drugačnimi situacijami.
Gremo kar po primerih. Uporaba obeh jezikov je nujna na vseh področjih družbenega življenja, ni ponujena kot možnost izbire, temveč je demokratično “vsiljena” vsem. Saj pri splošnih zadevah ni toliko ovir, se pa pri določenih konkretnih primerih pojavijo nesmisli. Npr. pri izvajanju srednje šole tehničnega profila (strojni tehnik), kjer se v Lendavi zahteva poučevanje v obeh jezikih, tako slovenskem kot madžarskem jeziku. Slednje zakomplicira in celo ogrozi obstoj takega programa, in to v času, ko smo priča deficitu tehničnih kadrov v regiji in, ko se je za tak poklic odločilo v zadnjih letih rekordno število mladih. Seveda bi tukaj morala ukrepati vlada, ministrstvo za šolstvo tudi ministrstvo za gospodarstvo, a so pobudo prepustili kar šoli, ki naj se gre v Budimpešto pogajati za soglasje k poučevanju samo v Slovenščini.
Saj dokler se ne srečaš z konkretnimi problemi, ki jih takšna ureditev prinaša, se ti zdi vsako govorjenje o teh stvareh nedemokratično, zatiralno, napadalno…Tok življenja velikokrat nehote postreže s primerjavami o stanju na tej in oni strani meje. Primerjanje sicer še ne pomeni, da zagovarjaš revanšizem. Veliko ljudi se pri nas sprašuje kdo je v resnici manjšina. Ali ne gre morda za teror manjšine nad večino, oz. manjšinskih zagriženih aktivistov, ki zgolj izkoriščajo velika sredstva, ki jih dobijo po raznih kanalih za svoje delovanje. Kaj pa Slovenci v zamejstvu?
Vzajemnost manjka že na samem področju dvojezičnosti, kjer se vse slovenske prireditve odvijajo v obeh jezikih, prireditve manjšine pa velikokrat le v njihovem lastnem. Poleg te vzajemnosti bi si morala Slovenija izboriti vzajemnost tudi pri skrbi za ohranitev kulture in jezika svojih državljanov izven meja naše domovine.
Nesmiselna se mi zdi obveznost na vseh nivojih, saj velikokrat ovira tudi mlade ljudi pri zaposlitvi. Pojavljajo pa se bojda tudi že razne denarne nagrade za vključitev otrok v učne programe v madžarskega jeziku, saj velikega interesa ni. Saj drugače lepo in prav, da se naučimo veliko jezikov a ne glede na vse bi morala temeljna pravica posameznika biti pravica do svobodne izbire. Tudi vprašanje osebnih dokumentov na dvojezičnih območjih je “čudno”, saj slovenski državljani slovenske narodnosti, ki bi želeli imeti zgolj navadne slovenske dokumente, slednjih ne morejo dobiti, ampak morajo nujno imeti dvojezične. Velikokrat slišim še koga, ki se z nejevoljo ”poheca” na račun dveh glasov na volitvah, ki pripradajo pripadnikom manjšin!? Vse skupaj seveda ni problematično dokler ne pride do takšne ali drugačne “agresije” s strani ene ali druge “manjšine”…
Komentarji
2 komentarjev na “Nesmisli dvojezičnosti”
Komentiraj sporočilo
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
Čestitke ob rojstvu prvorojenke.
Hvala