Razprave o udeležbi na volitvah in bojkotu le teh so vedno pogostejše. Pa sem zasledil še mnenje analitikov, ki potrjuje prav to, kar jaz že cel čas govorim - nizka volilna udeležba in apatija volivcev vedno koristita oblastnikom - http://www.finance.si/219185/Dobro_obve%
B9%E8eni_Nizka_volilna_udele%BEba_in_apa
tija_vedno_koristita_vladajo%E8im

Kdo bo pa na volitvah volil za spremembe, če ne tisti nezadovoljni? Ljudje imajo politike poln kufer, ker jih politiki do tega pripravijo. Vse to je master plan prekaljenih politikov, saj jim apatija ljudi prinaša večji nadzor nad posamezniki, ki se podajajo v politiko. Celo lastne “vojačke” lahko tako ves čas aktivirajo, pa nimajo kritične mase tistih, ki bi jim “kljubovali”. Zakaj se nekateri prav trudijo, da bi se ljudem politika zagravžala do konca? Zato, ker je treba tiste kritične odvrniti od tega, da bi šli na volitve, saj verjetno ne bi volili za tiste, ki želijo preko vseh možnih kanalov ljudem dopovedati, da so favoriti in edini sposobni vladati…

Tudi sam sem bil vedno kritičen do politike, pa tudi do tistih, ki so ves čas kritizirali vse vodilne politike (ponavadi ob šanku, pa v družbi prijateljev, znancev, pa doma…), na koncu pa te iste volili ali pa niso šli na volitve, ker “da itak ni vredno, saj njihov glas nič ne spremeni” - in prav to je tisti največji vzrok, občutek nemoči…nekateri so pa šli voliti - na povabilo tistih, ki jih niti najmanj ne marajo, jih ne prenesejo a “se za pivo splača it obkrožit”…in potem spet 4 leta jadikovanja, preklinjanja, jeze…

Znani rek “kamen na kamen, palača” se tudi tu potrdi - glas na glas, spremembe. Velikokrat odloča zgolj glas ali dva, tri ali pa nekaj deset…in prav takrat marsikdo pomisli, le zakaj nisem šel volit…

Nobena vlada ne naredi nič, da bi ljudem približala volitve. Sploh se ne naredi nič, da bi mladim približali volitve. Najverjetneje zato, ker se za njih bore malo naredi, ker so kritični, ker niso vodljivi…Bolj je pomembno vsako predvolilno kampanjo govoriti o penzijah, pa o 2. svetovni vojni, pa o meji s Hrvaško, pa Strojanovih, pa izbrisanih…no še malo o korupciji, da ne bi kdo mislil, da so nepošteni…in vse to tempirajo vodilni, oblastniki (aktualni in prejšnji) - zato, ker je vse to voda na mlin “največjim”.

21. septembra so volitve v parlament, volitve poslank in poslancev, ne pa mandatarjev, kot se nekateri trudijo prikazati. Parlament naj bi bil in mora biti avtonomna veja oblasti, ne pa glasovalni stroj vlade. Oboji kričijo enako a noben ni v resnici sposoben konkretnega dialoga in sodelovanja z “onimi v opoziciji”. Zakaj se trudijo to povedati točno sovpada z zgoraj napisanim.
“Samo velike stranke so sposobne voditi vlado”, “Pomembno je, kdo bo zmagal, dobil večino, nič drugega”, “Janša ali Pahor”, “Leva ali desna vlada”…s temi sporočili se vsak dan bombardira ljudi, da ja ne bi kdo pomislil, da obstaja še kakšna druga možnost.
Če malo pobliže pogledamo, se kot najbolj kompetenti predstavljajo prav tisti, ki so vlado že vodili ali jo vodijo, pa se niso izkazali, sedaj pa imajo kar naenkrat rešitve za vse in, če bi bili oni bi že zdavnaj rešili vse odprte probleme…

Tako kratek zakon, tako na hitro sprejet, pa tako velik učinek.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=8
7508
Velik učinek za nekatere, predvsem upokojence, ki imajo 167 eur pokojnine, kot je imata npr. moja rejniška starša. Pa da ne bo pomote, nimata državne pokojnine, temveč kmečko, za katero sta dvajset let tudi plačevala prispevke. Nekateri pa imajo državno pokojnino, ki je sicer še 2 eura nižja…a zanjo niso plačali nobenega prispevka, niti nimajo delovne dobe…o pravičnosti takih ukrepov morda kar nov blog napišem…
Finančni učinek tega zakona, ukrepa, pa bo na žalost upravičencev samo enkraten. Največji učinek bi utegnil ta zakon imeti na še zadnji razmislek pred obkrožanjem imena ali stranke na glasovnici, saj bodo izplačila sovpadala z voliltvami.

Če bi kdo resno mislil, če bi res želel ljudem izboljšati življenjsko situacijo, bi zadeve reševal bolj celostno in ne z nekimi “bolečinskimi injekcijami”. Ves čas se govori o krizi preživetja s 500 euri, pa saj to je še znosno, če samo pomislimo na vse tiste, ki imajo 167 eurov pokojnine in kak euro več.
Da ne bi govorili zgolj o upokojencih, ki resnici na ljubo nimajo več tako velikih finančnih potreb v svojem življenjskem obdobju, se je treba vprašati, kako naj delavci preživijo svoje družine, majhne otroke, šolajoče ali v vrtcih, z zgolj 358 euri minimalca. Takih delavcev je v Sloveniji 23.000! Pa prištejmo še vse tiste, ki zaslužijo plače do zneska 500 eurov, ki jih je veliko več. Pa ne bodo dobili nobenega draginjskega dodatka!? Primerjava stroškov verjetno govori v “korist” delavcev. Stari ljudje bolj kot denar potrebujejo pozornost, družbo, nego, občutek, da nekomu še nekaj pomenijo v tej družbi, pomoč v kaki drugi obliki.

Kaj pa mladi?
Mladi, ki se šolajo ne dobijo štipendij, ki bi jim omogočale šolanje oziroma 100% posvetitev učenju, študiju. Študij pa itak postaja vedno bolj tržno blago (šolnine!). Brez dela (študentskega) veliko mladih ne bi nikoli pridobilo izobrazbe. Pa brez staršev, ki ne vem od kod premorejo toliko skromnosti, da še poleg vseh položnic, plačujejo šolanje za svoje otroke. Da ne govorim o težavi pridobiti si stanovanje ali prvo službo. In potem naj bi si mladi ustvarjali družine?

No, nekaj malega se je za slednje tudi našlo pri zakonski ureditvi dijaške prehrane. Ta je žal kar zelo nerodna, saj je neustrezno kopirana od ureditve študentske prehrane in bo v praksi prinesla veliko problemov. Predvsem bodo težave z izvajanjem slednje na tak način. Gre bolj za prijazno gesto in hitro reševanje kompleksnega problema, ostalo pa je po reku “znajdite se sami” prepuščeno dijakom samim.

Vsako tako stvar pozdravljam, ko bi le te rešitve vlade prišle na začetku ali sredini mandata, ne pa sedaj na koncu in še to tako, da ja ne bi preveč utrpel “njihov proračun”. Vse gre bolj “na kredo” prihodnjega mandata, ker pač sedaj niso našli sredstev za te namene, saj so že vse razporedili. Lep primer je šlampasti povzetek našega predloga sprememb Zakona o vrtcih, kjer bodo še najbolj “trpeli” proračuni 2009 - 2014.

O resnosti pri planiranju proračunov in državne politike, predvsem prioritet pa vse pove večna fama - nujnost 2 % za obrambo (Nato), za nakupe orožja (Patrij in ostale stare šare - ruska ladja itd), za misije v tujini - od katerih sedaj minister Erjavec vsake toliko “daruje” bodisi za štipendije, pokojnine ali kake druge socialne transferje…A je to resno?!? Ne. To je norčevanje iz državljanov, davkoplačevalcev.

Že večkrat me je razjezilo, ko sem videl v glavni dvorani Državnega zbora na plenarni seji zgolj peščico poslancev. Med razpravami dvorana velikokrat sameva, le nekaj posameznikov se dolgočasi ali ruga drug drugemu. Čudil sem se, ker predsedujoči nikoli ni trznil, nikoli prekinil seje ali preveril sklepčnosti, čeprav je bilo že na oko videti, da niti pod razno v dvorani ni 46 poslancev, kolikor zadošča za kvorum. Sklepčnost preverjajo zgolj pred glasovanji. Tam pa “vojački” morajo biti prisotni…Ta teden pa se je zgodilo. Podpredsednik DZ, Peče, je prekinil sejo za pol ure, saj je bilo na seji parlamenta prisotnih zgolj 13 poslancev, pa še med tistimi bolj malo interesa za sejo. Prisotnost ne pomeni biti na hodniku, v pisarni, na kosilu ali na kavi v Maxiju….ampak v dvorani DZ. Pa tudi sodelovati na sami seji bi se za poslance milo rečeno spodobilo. A glej ga zlomka, vajeti je v roke vzel sam predsednik DZ, Cukjati, in sejo flegma nadaljeval. Tokrat se strinjam s Pečetom, se sicer bolj poredko :)
Ni prav, da v času seje DZ poslancev ni dvorani. Še posebej pa ni prav, da se seja najpomembnejšega organa v državi odvija navkljub krepkemu deficitu poslancev v klopeh in ne-sklepčnosti DZ.Velikokrat poslušam obtožbe na račun študentov, študentskih organizacij, pa vam povem, da je tam veliko več reda, resnosti in discipline. Če je med sejo študentskega parlamenta predsedujoči opazil ali bil opozorjen, da ni sklepčnosti, je slednjo nemudoma preveril. V primeru premajhnega števila prisotnih študentskih poslancev je sejo prekinil za določen čas in, če takrat ni bilo kvoruma se je seja dokončno prekinila. Slednje se je zgodilo tudi, ko dvakrat zapored ni bilo kvoruma pri preverjanju. Tisti, ki niso bili prisotni pa niso dobili sejnine, četudi so se poprej vpisali na prezenčno listo. Tudi dialog je bil na bolj kulturni ravni, pa še veliko bolj vsebinski po vrhu.
Kritike ponavadi prihajajo prav iz ust tistih poslancev DZ, ki nikoli niso sodelovali v kaki drugi organizaciji, kjer bi se lahko naučili osnov političnega delovanja, niso (s)poznali niti delovanja teh organizacij, znajo pa jih kritizirati…le sebe in svojega ne-dela ne vidijo…

Posploševanje na podlagi enega posameznika ali primera je škodljivo, ni pravično in ni na mestu. Tudi v tem primeru je potrebno nekatere poslance izvzeti. Pa vseeno, ne da mi miru dejstvo, da je pri sprejemanju nekaterih naj-pomembnejših zakonov bilo prisotnih zgolj nekaj poslancev. Bil se razočaran in jezen hkrati, ko je v razpravi o novem ZDR - Zakonu o delovnih razmerjih bilo prisotnih zgolj 37 poslancev (je še kar veliko kajne?), ob sprejemanju Zakona o visokem šolstvu pa zgolj 18 poslancev. In taki zakoni se potem sprejemajo v prisotnosti zgolj dobre polovice poslancev (56, 53 ali 47 prisotnih!?!).

Kaj pa je naloga poslanca? Ali je prav, da jih ni na glavni seji DZ? Kaj bolj pomembnega pa lahko imajo takrat na urniku? Verjamem, da jim je tečno biti tam, ker je vse že v naprej odločeno in njihovo govorjenje ne spremeni veliko. To ni opravičilo. Sami so krivi, da so marionete vlade in predsednikov svojih strank. Saj neka zaveza skupnemu delovanju mora biti, bi pa bilo prav dopustiti ali vzeti si pravico do lastnega mnenja, odločanja po lastni vesti. Se pa dogaja (se je tudi v prejšnjih vladah), da se poslanca, ki ne glasuje v skladu z “dogovorom”, pokliče “na odgovornost”. To je demokracija, ja.

Zakonodaja je temu primerna. O njeni kakovosti in trajnosti bi se dalo razpravljati. Vse skupaj potem odraža delovanje družbe, gospodarstva, ki je zaradi tega venomer na prepihu in polno nestabilnosti. Dolgoročnosti ni, saj eni spreminjajo tisto, kar so napravili drugi, če že slučajno sami ne začnejo pri “svojem repu”…

Ne nasedajte!
Dragi ljudje, jeseni so parlamentarne volitve, volili bomo poslance. Niso volitve mandatarja, kot bi radi nekateri prikazali. Kar spomnite se 4 leta nazaj - samo dve alternativi je takrat premogla naša demokratična država (Rop-Janša)…A bomo sedaj nasedli enaki zgodbi (Pahor-Janša). Če je tako, bo sprememb bolj malo in potemtakem tudi parlamenta in poslancev ne rabimo. Jaz menim, da potrebujemo čimbolj močne, samostojne osebnosti v DZ, ne pa “kimavce in vojačke”.

Poslanci naj delajo resno, odgovorno in pošteno ali pa naj svoje mandate vrnejo. Naj bodo na sejah prisotni in dejavni. To naj bodo samostojni, zreli ljudje z življenjskimi izkušnjami in energijo. Pogum pa sploh ne bi smel biti vprašanje.

Iztok Mlakar bi zapel: “In so zvišali jim plače. Vse se srečno je izšlo. Zgodba ni šla v tisk in škandala ni bilo…”. Hja, punt potrebujemo, ne pa bojkot volitev, kot nekateri pravijo. Za bojkot volitev bo oblastnikom malo mar, še smejalo se jim bo. Njihovi bodo že šli volit. In če “razočarani” ostanejo doma, si lahko “izračunate” rezultat. Sprememb ne bo prav veliko.

Next Page →