Jul
22
Tako kratek zakon, tako na hitro sprejet, pa tako velik učinek.
http://www.uradni-list.si/1/content?id=8
7508
Velik učinek za nekatere, predvsem upokojence, ki imajo 167 eur pokojnine, kot je imata npr. moja rejniška starša. Pa da ne bo pomote, nimata državne pokojnine, temveč kmečko, za katero sta dvajset let tudi plačevala prispevke. Nekateri pa imajo državno pokojnino, ki je sicer še 2 eura nižja…a zanjo niso plačali nobenega prispevka, niti nimajo delovne dobe…o pravičnosti takih ukrepov morda kar nov blog napišem…
Finančni učinek tega zakona, ukrepa, pa bo na žalost upravičencev samo enkraten. Največji učinek bi utegnil ta zakon imeti na še zadnji razmislek pred obkrožanjem imena ali stranke na glasovnici, saj bodo izplačila sovpadala z voliltvami.
Če bi kdo resno mislil, če bi res želel ljudem izboljšati življenjsko situacijo, bi zadeve reševal bolj celostno in ne z nekimi “bolečinskimi injekcijami”. Ves čas se govori o krizi preživetja s 500 euri, pa saj to je še znosno, če samo pomislimo na vse tiste, ki imajo 167 eurov pokojnine in kak euro več.
Da ne bi govorili zgolj o upokojencih, ki resnici na ljubo nimajo več tako velikih finančnih potreb v svojem življenjskem obdobju, se je treba vprašati, kako naj delavci preživijo svoje družine, majhne otroke, šolajoče ali v vrtcih, z zgolj 358 euri minimalca. Takih delavcev je v Sloveniji 23.000! Pa prištejmo še vse tiste, ki zaslužijo plače do zneska 500 eurov, ki jih je veliko več. Pa ne bodo dobili nobenega draginjskega dodatka!? Primerjava stroškov verjetno govori v “korist” delavcev. Stari ljudje bolj kot denar potrebujejo pozornost, družbo, nego, občutek, da nekomu še nekaj pomenijo v tej družbi, pomoč v kaki drugi obliki.
Kaj pa mladi?
Mladi, ki se šolajo ne dobijo štipendij, ki bi jim omogočale šolanje oziroma 100% posvetitev učenju, študiju. Študij pa itak postaja vedno bolj tržno blago (šolnine!). Brez dela (študentskega) veliko mladih ne bi nikoli pridobilo izobrazbe. Pa brez staršev, ki ne vem od kod premorejo toliko skromnosti, da še poleg vseh položnic, plačujejo šolanje za svoje otroke. Da ne govorim o težavi pridobiti si stanovanje ali prvo službo. In potem naj bi si mladi ustvarjali družine?
No, nekaj malega se je za slednje tudi našlo pri zakonski ureditvi dijaške prehrane. Ta je žal kar zelo nerodna, saj je neustrezno kopirana od ureditve študentske prehrane in bo v praksi prinesla veliko problemov. Predvsem bodo težave z izvajanjem slednje na tak način. Gre bolj za prijazno gesto in hitro reševanje kompleksnega problema, ostalo pa je po reku “znajdite se sami” prepuščeno dijakom samim.
Vsako tako stvar pozdravljam, ko bi le te rešitve vlade prišle na začetku ali sredini mandata, ne pa sedaj na koncu in še to tako, da ja ne bi preveč utrpel “njihov proračun”. Vse gre bolj “na kredo” prihodnjega mandata, ker pač sedaj niso našli sredstev za te namene, saj so že vse razporedili. Lep primer je šlampasti povzetek našega predloga sprememb Zakona o vrtcih, kjer bodo še najbolj “trpeli” proračuni 2009 - 2014.
O resnosti pri planiranju proračunov in državne politike, predvsem prioritet pa vse pove večna fama - nujnost 2 % za obrambo (Nato), za nakupe orožja (Patrij in ostale stare šare - ruska ladja itd), za misije v tujini - od katerih sedaj minister Erjavec vsake toliko “daruje” bodisi za štipendije, pokojnine ali kake druge socialne transferje…A je to resno?!? Ne. To je norčevanje iz državljanov, davkoplačevalcev.
Komentarji
Komentiraj sporočilo
