Nov
27
Spisek napak in samovoljnih odločitev ex. ministra Rupla je rastel iz dneva v dan a zaupanja vanj ne manjka ne levim, ne desnim vladam.
Ko je Rupel leta 2003 samovoljno podpisal vilensko izjavo, smo v SMS protestirali in zahtevali interpelacijo ministra Rupla. Nič se ni zgodilo. Ima pač podporo v “vrhu”.
Ko se je odločilo, da bo Slovenija sodelovala pri agresiji na Irak s svojimi vojaki, smo iz SMS bivšemu večnemu zunanjemu ministru D. Ruplu poslali enosmerno letalsko vozovnico za Bagdad. Ni je želel prevzeti. Jasno. Slovenski vojaki so pa še kar v Iraku. Lahko se je boriti v vojni z življenji drugih.
Prav vesel sem bil, ko se je predsednik države g. Danilo Tuerk odločil g. Ruplu pokončno reči ne za ambasadorja na Dunaju. In to preprosto, ker mu ne zaupa. Pa tudi zamesjki Slovenci mu ne. Sem razmišljal, da bi Predsedniku države poslal odprto pismo, mu čestital in priporočil g. Rupla za ambasadorja v Bagdadu…tudi če mu ne zaupa, toliko, da izkusi vojne razmere. Žal sem zamudil. Rupel je že tačas dobil mesto v Pahorjevem kabinetu. Groza!
Vse lepo in prav a nekje se mora kontinuum, ki je škodljiv za Slovenijo, nehati. Nisem verjel, da slišim prav, ko so objavili, da je Pahor “zagret” zanj. To nekaj pove o politiki v Sloveniji. Tudi o kolobarjenju določenih politikov. Pa zbiranju pod okriljem vladajoče opcije, katerakoli pač trenutno je na oblasti.
Verjamem, da imamo v Sloveniji dovolj kompetentnih ljudi, profesionalnih diplomatov, za zasedbo veleposlaniških mest. No ja, Voduškova morda ne sodi (več) mednje…
Ah, premier, razočaral si me. Pa še marsikoga poleg mene verjetno…
Nov
25
Nasilje, še več nasilja…molk, skrivanje, sram…predsodki, obsojanja…
Vrst nasilja je veliko. Prikritost je pa glavna lastnost nasilja. Žalostno in paradoksalno je to, da je ogromno nasilja prav tam, kjer naj bi bilo največ ljubezni, pristnih osebnih odnosov, v družinah in med partnerji!? Čustva zamegljujejo um, bi rekel kdo…
Dan, ki se izteka, je na mednarodni ravni posvečen opozarjanju o problematiki nasilja nad ženskami - 25. november je od leta 1981 Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Dogajajo se številne akcije opozarjanja, ozaveščanja, večina v organizaciji civilne družbe, ki tako uspejo vsaj enkrat na leto postaviti ta problem bliže očem javnosti (zaradi večje pokritosti tematike na ta dan).
Nasilja je preveč. V bistvu je vsako nasilje odveč. Preveč pa je tudi molčanja o nasilju. S strani vseh, ki vedo, da se dogaja. Velikokrat ljudje težko razumejo žrtev in si mislijo: “če sama ne pove, zakaj bi jaz” ali pa se bojijo, da bo potem žrtev nasilja zanikala njihovo pričanje in “potegnila” z nasilnežem…ja vse to se dogaja. Globine nasilja znajo biti res grozne in, če veš zanj, je prav in potrebno spregovoriti.
Veliko je tudi vloženega truda in prostovoljnega dela s strani nevladnih organizacij, na tem področju, ki velikokrat ostane neopaženo in je premalo cenjeno. No, saj enako je s prostovoljnim delom na vseh ostalih ravneh. Zakon o prostovoljnem delu nujno potrebujemo!
Rad se spomnim, kako smo leta 2001 izvedli akcijo “Kaj ti je deklica”, ki smo jo zaključili s koncertom v Zvezda parku v Ljubljani. Društvo SOS telefon in ŠOU v Ljubljani smo bili organizatorji. Izvedli smo tudi glasbeni natečaj za najbolj naslovu in vsebini akcije primerno tematsko besedilo. Celo svoj plakat smo izdelali, ki še danes visi na stenah nekaterih CSD-jev ali katere od policijskih postaj. In vedno me spomni na ta dan, na našo akcijo…Proti nasilju nad ženskami in otroki!
Lepo je dodati kamenček v mozaik tako pozitivnih prizadevanj in občutek, da si naredil dobro stvar, te kasneje še velikokrat preplavi, ko se spomniš na kak projekt, ki si ga so-ustvarjal…
Belo pentljo bi morali nositi vsak dan…
Nov
18
Nemčija je dobila svojega “Obamo”. Na čelu Nemških Zelenih je po novem Cem Oezdemir, prvi Turek, ki je postal predsednik parlamentarne stranke. Ker imajo Nemški Zeleni sopredsedovanje, po vzoru EGP - Evropskih Zelenih, bo Oezdemir stranko vodil skupaj s Claudio Roth, že dosedanjo sopredsedujočo. Nasledil je Reinharda Buttikoferja.
Gre za fenomen, gre za pogum in resno namero stranke k bolj tolerantni družbi, ki ne ustvarja razlik in delitev glede na barvo kože, poreklo ipd. Zelene stranke po Evropi so poznane po svoji proaktivnosti na podorčjih, kjer si druge stranke včasih ne upajo niti glasno govoriti o določenih tabu temah, kaj šele dokazovati z dejanji.
Žal je strah pred tujci še vedno močnejši od strpnosti, za kar so v večini krivi tisti, ki se borijo za glasove “večine” z vedno vnovičnim izpostavljanjem takega ali drugačnega zunanjega sovražnika, med katere največkrat spadajo tujci, migranti, rasne manjšine, drugače spolno usmerjeni, invalidi…pa še bi se našlo.
Nemški Zeleni so Oezdemirju zaupali vodenje stranke pol leta pred EU volitvami in nemškimi parlamentarnimi volitvami. Hrabro. Nič kaj preračunljivo se ne obnašajo in gredo naprej s pokončno držo. Upam in verjamem, da se jim bo takšno delovanje obrestovalo in, da bodo sledili še kakšni pozitivni zgledi širom Evrope. Sicer so tudi Avstrijski Zeleni zelo močni na tem področju, saj dajejo na volitvah veliko možnosti predstavnikom manjšin.
Države nekdanjih “železnih režimov” glede zelene zavesti kar precej zaostajajo. Še vedno obstaja fama, da zelena politika zapira tovarne in jemlje delovna mesta. Napačno!
Rešitev iz trenutne krize je prav v sferah okolju prijaznega gospodarstva in kmetijstva, nove tehnologije bodo dajale prednost. Potrebujemo malo več optimizma, ne pa zgolj sledenje “dobrim praksam” drugih. To je edini način, da vzpostavimo trdno gospodarstvo. Zelena politika ustvarja zaposlitve in bo definitivno grenerator razvoja v prihodnosti. Alternativni viri energije, gradnje varčnih objektov, ravnanje z odpadki…so v nekaterih državah pravi zaposlitveni bazeni. Kot člani Evropskih Zelenih tudi v SMS zagovarjamo takšne rešitve in bomo slednje ponudili v razmislek tudi v kampanji za EU volitve…
Pustimo stare mite in stereotipe, začnimo (ponovno) z inovativnostjo.
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
