Ministri oziroma kandidati za ministrska mesta so (končno) znani.

Strokovnost je bila prvo in edino merilo za izbiro - Ne drži!
Kot vedno do zdaj, žal nismo dočakali takega premika, kot se je napovedovalo. Pa vendar, nekateri kandidati za ministrska mesta so izbrani bolj po strokovnih kriterijih, drugi pa bolj po političnih. Seveda je “koalicijska odisejada” trajala vse dokler se niso zasidrali tisti “ta politični”, vse ostalo je bilo bolj ko ne rutina. Predsedniki strank so si svoja mesta izbrali, nekateri so pa imeli težave, saj so sposobni za prav vse resorje in so se težko odločili, kateri resor jih bo manj pogrešal.

Zadovoljen sem z določenimi imeni, izbranimi predvsem po strokovni plati. Verjamem, da se bo slednje poznalo tudi pri potrjevanju vladne ekipe, kjer bodo “politični ministri” dobili manjšo podporo od tistih kompetentnih!? Torej jih ni treba niti posebej naštevati. Upam, verjamem sicer malo manj, da je opozicija sposobna kompetentne res nagraditi pri glasovanjih. To bi bil tudi pravi signal za vse tiste strokovnjake, ki so za ministrsko mesto sposobni, pa se, zaradi nizkega nivoja politične kulture, “takih igric raje ne gredo”.

Ni nam lahko
Ta stavek Reporter Milan-a si bodo ministri verjetno velikokrat ponavljali. Upam le, da si ga zaradi posledic njihovega dela ne bomo ponavljali mi, državljani.
Verjamem, da bo delo Pahorjeve ekipe težko, saj opozicija v Sloveniji nikoli ni bila posebej konstruktivna, prej obratno. Izjema so “zunanjepolitični” projekti kot sta vstop v EU in NATO (SMS edina proti!) in uvedba Eura. Predsedovanje EU že več ni bilo zelo harmonizirano.
A glavna teža ne bodo sulice iz opozicije, temveč finančna in gospodarska kriza. Znanje, ideje, pogum in optimizem, so ta trenutek najbolj pomembne karakteristike za izbrance.

Vsi predsednikovi možje in seveda ženske, želim vam obilo motivacije in srečno roko pri izbiri potez v teh turbulentnih časih. Vas namreč čakajo dvojne turbulence. Nič vam ne zavidam. Gremo v akcijo! :)

Za dobro funkcioniranje vlade, za več stanovitnosti in sploh za čimprejšnjo vzpostavitev nove vlade, bi bilo dobro, da bi SLS stopila v vlado. Koalicija SLS in SMS je osvojila 5 poslanskih mest. Izvoljeni poslanci omenjene liste so vsi iz vrst SLS in so se, po odločitvi na glavnem odboru SLS, umaknili v opozicijo, kjer naj bi se ojačali…

Pat položaj, v katerem se je znašla “nova vladna koalicija” oz koalicija v nastajanju, je plod domišljavosti predsednika Desus-a, ki si vsak dan izmisli kak nov pogoj za sodelovanje v vladi. Najprej minister za obrambo, potem notranji ali zunanji…a minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je od vseh omenjenih najbolj pristojen za upokojence, pa predsednik Desus ne želi biti. To je absurd!

Čas bi že bil za državotvorno držo g. Erjavec
Erjavec želi državotvorne resorje, jaz pa menim, da v tem trenutku v Sloveniji potrebujemo predvsem državotvorne stranke, ki bi se v tej krizni situaciji malenkost hitreje uspele kaj dogovoriti in postaviti novo vodstvo države. Še dobro, da imamo predsednika države, ki s svojo aktivnostjo nekoliko nevtralizira podobo brezvladja v Sloveniji.

SLS naj se izkaže kot državotvorna stranka
Poslanci SLS in SMS bi se morali v tej situaciji ponovno posvetovati o morebitnem sodelovanju v novi vladni koaliciji. Priložnost je, da se dokaže tradicionalna državotvorna naravnanost SLS. Slednjo bi lahko dokazali sedaj, saj je biti brez operativne vlade v finančni svetovni krizi zelo neodgovorno od politike, političnih strank in politikov.

Odgovornost politikov, še posebej izvoljenih poslancev do ljudstva, je državotvornost in skrb za blaginjo državljank in državljanov. Tega bi se morali zavedati, še posebej sedaj, v krizi.
Morda pa bi bilo primerno, da se oblikuje vlada narodne enotnosti.

Še malo, pa bomo dobili novega “predsednika sveta”. Kakorkoli vzameš, ZDA vedno narekujejo tempo vsem ostalim državam in svetovni politiki. Vse dobre in slabe odločitve, izkušnje, posledice, pa tepejo vse nas.

Poslavljamo se od Busha, ki je zaznamoval zadnje desetletje. Še najbolj si ga bomo ljudje zapomnili po “vojni proti terorizmu”, po raznoraznih nerodnostih v govorih in nastopih, pa po primerjavah z opicami, kupu vicev in anekdot na njegov račun…
Bush je svetu pokazal, kako se ne sme voditi politike. Upam, da se je večina voditeljev res naučila kaj iz te lekcije. Vsaj civilna družba se je na določenih področjih homogenizirala z uporom Bushevi politiki. Na področju svobode, miru in odnosa do okolja, je odhajajoči predsednik ena velika katastrofa.

Ves svet se sprašuje, kaj lahko pričakujemo od njegovega naslednika? Priča smo poplavi novic iz volilne tekme čez lužo in neverjetnim simpatijam do predsedniškega kandidata Barracka Obame. Prava Obamomanija je zajela svet, še posebej tiste, ki niso pristaši Busheve politike. Drugače je tam, kjer so voditelji držav pro-ameriško razpoloženi in celo pripravljeni tej svetovni velesili pomagati graditi protiraketne ščite, radarske mreže, da bomo bolj varni ali pa, da si bodo slednji še bolj brezkompromisno, in ne oziraje se na veto ZN, pokorili svet?! Tukaj je veliko kriva tudi EU, ki (še) nima celostne zunanje in varnostne politike, na kar že dolgo opozarja Joschka Fischer.

Obama je rešitelj. Vse bo drugače. On pa že ne bo tak kot njegov predhodnik…Podobne signale lahko slišimo, beremo povsod…
No, slabši od G.W. Busha bo res težko. Obama je, vsaj glede miru, definitivno boljša alternativa od vojnega veterana McCaina a koliko dobra bomo videli kmalu, ko bo, če bo seveda zmagal, prevzel vodenje ZDA. Kako se bo spopadal s trusti ameriškega gospodarstva, ki profitirajo od udejstvovanja ZDA v vojnah? Kako bo ob vsem tem ostal živ?

Morda pa je ravno sedaj pravi čas, da se tudi Amerika v času krize, recesije, gospodarsko pretransformira in ubere pot, ki bo okolju bolj prijazna. Kaj hitro bomo videli, koliko resno misli Al Gore, ki je očitno Obami naklonjen. Upam, da bodo posledice vsaj polovico tako močne in pozitivne, kot so velika pričakovanja demokratičnih delov sveta. Pričakovanja, da bo politika prvega temnopoltega predsednika ZDA bistveno pametnejša in boljša od tiste, ki smo ji bili priča zadnja leta, ko se je država, ki se ima za avtorja in največjega zagovornika človekovih pravic in demokracije, vedno bolj izgubljala v kršenju le teh…

Več miru in resnične demokracije!

← Previous Page