Dec
11
Velikokrat poslušamo pridige o teh “svetih” stvareh s strani američanov. Pa bi se dalo debatirati, koliko demokracije in svobode, pa seveda spoštovanja človekovih pravic premorejo oni. Guantanamo, Irak, Vietnam…pa še kje so se popolnoma izgubili v prikrivanju svojih dejanskih interesov, ki so jih zakamuflirali v boj za svobodo, demokracijo in človekove pravice. Višek vsega je pa domovinski zakon. Kar brez razloga se lahko ljudi pripre, nadzoruje…
Na tej strani luže se stvarem streže na nekoliko drugačen način. Je pa veliko zgodovinskih strahov, ki ljudi usmerjajo v njihovem mišljenju, katerega glavni zaključek je, da je kapitalizem najboljši sistem.
Morda je res, vendar že poka po šivih. Socialni nemiri znajo v tej krizi doseči velike razsežnosti. Pravice delavcev se krčijo, plače ne zadoščajo več za dostojno življenje, niti za preživetje, medtem ko na drugi strani posamezniki kopičijo enormno bogastvo. Najbolj žalostno je, da je večina tega v skladu z zakoni. Ali država torej res dela v imenu ljudi?!
Solidarnost je rešitev, smo soglasno ugotovili na Poljskem, ob 25. obletnici Walesove Nobelove nagrade za mir. A smo hkrati ugotovili, da je solidarnost zelo različno razumljena. Enako je bilo z individualizmom. Za neketare je pozitiven, za druge predstavlja negativno plat. In še enkrat več sem dobil potrditev, da je strah pred totalitarnimi režimi neizmeren in žal preveč posplošen. Generaliziranje ni dobro. Potrebno je pobrati pozitivne izkušnje iz preteklosti in jih vkomponirati v sistem svobode in demokracije, ne pa se jih otepati.
Ob dnevu človekovih pravic tudi težko prezrem nasprotovanje prvi džamiji na slovenskih tleh, nekateri argumenti pa so prav smešni. Če bi se “zlikovci” želeli zbirati, bi se že itak, za to ne potrebujejo džamije. Poleg tega lahko npr. v Istambulu na enem mestu vidite več različnih sakralnih objektov.
Pot do resnične demokracije, svobode in spoštovanja človekovih pravic bo torej še dolga.
Komentarji
En komentar na “Človekove pravice, svoboda, demokracija…”
Komentiraj sporočilo
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
Darko,
S tvojimi ugotovitvami v prvih treh odstavkih se načeloma strinjam, poglobil pa se bom v tvoj četrti odstavek.
Težava džamije ni tako ozka, kot jo prikazuješ, temveč temelji na dosti širši problematiki, ki pa je vse bolj aktualna, razumevanja zanjo pa ni in ni.
Vedno večje so tendence priseljenih po ustvarjanju kulturno-družbenega območja, ki je kar se da podobno njihovemu domačemu. To je katastrofalno vsiljevanje svojih pravil avtohtonemu prebivalstvu.
Zakaj? Ker se človek, ki bo živel po svojih starih šegah, obnaša po svojih šegah, kakršnekoli so že. In če te šege (kot je npr. pretepanje žensk) dovoljujemo zaradi naše »strpnosti« tej skupini, zakaj torej nebi tega počelo avtohtono prebivalstvo?
In tukaj pridemo takoj do konflikta. Dejstvo je, da zakonodaja, takšna kot je in sodniki, takšni kot so, mežijo na obe očesi, ko takšne deviacije povzroča neavtohtona in kulturno neasimilirana oseba, če pa to počne avtohtona oseba, pa je takoj oglobljena, kaznovana, ponižana in osramočena!
Pa če preideva še na konkreten primer muslimanskega prebivalstva. Muslimansko prebivalstvo je še posebej pereča problematika. Tukaj nimamo kaj zgubljati besed. Povsod se pojavljajo zahteve tega prebivalstva, da se tudi v državah, v katere so se preselili uvaja njihova oblika zakonodaje, njihov način življenja, da sploh ne omenjam, kakšne grožnje uporabljajo za to.
Seveda je to problematiko lahko spregledati tistim, ki živijo dokaj izolirano in varno življenje, ker imajo dovolj sredstev, da si to privoščijo, medtem ko iz stališča splošne populacije to predstavlja še kako pereč problem.
Popolnoma razumljivi so torej dvomi o tem, da bi takšen center izboljšal asimilacijo neavtohtonega prebivalstva. Naša država pa niti pod razno ni pripravljena na priliv prebivalstva iz ostalih držav, sploh kulturno/ideološko zelo drugačnih. In ne samo to! Takoj, ko kdo izrazi svoje domoljubje, je že vsepovprek napaden, namesto, da bi se odgovorilo, zakaj so ti argumenti smešni, raje se jih popljuva in poskuša ponižati, vse ostalo pa se prepusti usodi časa! Grozljivo!
Zakaj raje ne poveš, kako bomo novodošle ljudi asimilirali in preprečili getizacijo? Domnevam, da zato, ker bi za odgovor na to vprašanje rabil vložiti veliko truda. In kaj se zgodi, če od koga zahtevaš odgovor na tako vprašanje? Dobiš odgovor »za to pa nisem pristojen«. A za kritizirat in poniževat ljudi, ki izražajo dvom in skrb za domovino pa so pristojni?