Dec

19

Podražitve vs pocenitve

Celo leto oziroma še bistveni dlje smo bili priča podražitvam. Najbolj so ljudi jezile in prizadele podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, še posebej živilskih izdelkov, najosnovnejših prehrambenih artiklov…Glavni argument za rast cen, če že ne edini, je bilo naraščanje cen nafte. Transport in cene energije so bile predstavljene kot bistvene komponente cene izdelkov.

Cene natfe so res rastle v nebo in dosegale nerealne cene. Vse na trgu je temu sledilo. In balon je počil. Sanje nekaterih so se razblinile. Nekatere cene pa so začele dosegati realne vrednosti. Najprej vrednostni papirji in nafta…

Kaj pa sedaj, ko so cene nafte padle? Za koliko so se znižele cene osnovnih življenjskih potrebščin? Bore malo, skoraj nič. Vsaj ne cene živil. Še podražiti kruh so nekateri želeli!?

Cena surove nafte je padla za 70%. Temu ni sledilo realno znižanje cen energentov in drugih stvari, katerih bistven del cene izhaja iz cene nafte. Že same cene goriv so zgolj 25% nižje (vsaj v Sloveniji) kot takrat, ko je nafta na svetovnih trgih dosegla svoj cenovni vrhunec. Kam torej izginjajo “preostanki”?!?

Najprej je bilo nekaj debat o zaokroževanju cen po sprejetju Eura, kasneje smo se že privadili na Eure in celo malo izgubili občutek za vsaki cent. Sedaj se zdi en evro ali dva nek drobiž a če dobro pomisliš, gre za starega pol tisočaka…

Na enak način vsak dan sproti pozabljamo, kako nas z drobnimi pocenitvami goriv zavajajo naši gospodarji, medtem ko se realno cene nafte spuščajo veliko bolj. Pozabljamo tudi, da se cene osnovnih življenjskih potrebščin, in npr. zdravil, splon ne znižujejo.

Človek bi lažje razumel, če bi npr. proizvajalec, tisti prvi v verigi, dobil kaj več za odkup žita, mleka, zelenjave itd. Pa se še njim skuša nižati odkupne cene. Vse se niža, le marže ostajajo iste. Kdo torej služi?

Hja, tako je to, če je ekonomija dominantna veda v družbi. In to “čista ekonomija” z bore malo ali nič pridiha socialne odgovornosti, z brezmejnim nagrajevanjem “iznajdljivosti” v sistemu zanalašč zmedenih pravil. [b]In elementi kot so velika potrošnja, inflacija, BDP, krize…so vedno zelo priročni…

Zahtevajmo znižanje cen osnovnih življenjskih potrebščin od vseh, ki so pod pretvezo naraščanja cen nafte svoje cene zviševali, sedaj pa jih “pozabili” znižati!



 

Komentarji

6 komentarjev na “Podražitve vs pocenitve”

  1. Alejandro Dubon - 19. December 2008 ob 21:51

    To je ne le v Sloveniji, kjer lahko vidite, da čeprav so se cene nafte so se tudi druge cene proizvodov so visoke. Čeprav bi rad, da pojasnijo, kako se je cena nafte dela, obstaja veliko špekulacij, in cene, ki jih vidite na novice niso cene, da bo “delovna” takoj, včasih so te cene se je cena nafte za marec 2009 za primer. Torej, včasih si je potrebno vzeti to v premisleku, preden začnemo s prošnjo za nižje cene. Druga pomembna stvar je, da trg najde svoje ravnovesje, če želimo, da je njena poraba izdelka po višji ceni, da ni razloga za prodajalca, da znižajo cene. To je vse o ponudbi in povpraševanju.

  2. dr. Onyx - 21. December 2008 ob 08:41

    Pri primerjavi cene nafte z ceno goriv na črpalkah moraš upoštevati, da je v ceni na črpalkah ena ključnih postavk trošarina, tako da žal 70% padec cene surove nafte se ne odraža 1:1 na črpalki.

    Glede podražitev hrane in še nekaterih drugih osnovnih potrebščin smo se pa mislim vsi zavedali, da poti navzdol tu ni, ker brez tega ne moreš živeti in boš plačal, ne glede kakšna bo cena. Jaz tudi mislim, da je bila cena nafte kot vzrok bolj za lase privlečena kot blef za ljudske množice. Dejstvo je, da so mnoge cene umetno zadrževali v obdobju prevzemanja evra, ko je bilo to za nami, so pač izgubljeno nadoknadili z obrestmi. Nafta je igrala tu zanemarljivo vlogo.

  3. Janez - 21. December 2008 ob 09:02

    Seveda. In kako naj to naredimo?

  4. dolgcajt - 21. December 2008 ob 14:26

    jah, kdo nas bo pa poslušal? Mislim da če bi začeli zahtevati (stavke, podpisi), da ne bi nič pridobili.. Četudi bi v Sloveniji želeli znižati, ne bi mogli, zaradi celega sveta.

  5. Darko - 22. December 2008 ob 15:05

    Alejandro, nisem vededl, da znaš slovensko? :)
    Drugače pa je za širše spremembe potreben svetovni konsenz, res je ena država zadev ne more rešiti. Nafta je pa itak predmet za manipuacije…

  6. jin - 29. December 2008 ob 23:11

    Ne bi se strinjal z dolgcajtom.

    Ravno pasivnost večine dovoljuje neki manjšini, da se redi na njen račun. Če si Darko pravilno ugotovil, da so cene nafte nižje in da tudi kmeti niso kaj bolje plačani, morajo služiti posredniki, torej trgovci.

    Mene predvsem zanima, zakaj ni več direktnega odkupa določenih živil pri kmetih. Mleka ali mesa na primer. Če hočemo kaj doseči, se moramo organizirati, imeti zadostno število ljudi, da tudi kaj spremenimo. Pri tem pa je seveda najprej poklicana politika, šele zatem drugi ljudje :)

Komentiraj sporočilo