Dec
22
Po 18 letih smo se končno malo “postavili” a se zdi, da so se sosedje še bolj. Z zemljevidi, ki so “jasni” vsakomur, mahajo po vsej EU, naši politiki pa nebogljeno ugotavljajo, da je interes EU za širitev večji od tistega, ki bi ščitil interese članice?!? Ja kakšna združba pa je potem ta EU? Če je tako izstopimo. Ne more EU odločiti v nikogaršnji prid, torej tudi ni prav, da z morebitnim sprejemom Hrvaške upošteva dokumente, ki prejudicirajo mejo.
Očitno pa slovenska diplomacija spi. Pa ne samo sedaj med prazniki. Zelo slabo so namreč informirali, podučili druge države o dejstvih glede meje s Hrvaško. Morda je problem v tem, da je lahko diplomat vsak “odpadli” politik. Ali pa naša slovenska skromnost in klanjanje vsem “večjim” od nas, ob čemer velikokrat pozabimo na svoje cilje.
To, kar se dogaja sedaj glede Hrvaške je pa že višek. Ko poslušam poročila na katerikoli od hrvaških TV, mi pulz naraste. Vsi hrvaški politiki kar po vrsti namreč trdijo, da imajo na svoji strani večino članic EU, nekateri trdijo, da celo vseh preostalih 26, razen Slovenije. Očitno so hrvaški diplomati in politiki veliko bolje lobirali kot naši. Ne samo diplomati, vsi slovenski politiki, vključno z evroposlanci, so svoje delo opravili zelo slabo oziroma ga sploh niso. Kako je mogoče, da bodo o meji odločali drugi. Verjetno se bodo odločali na podlagi “poznavanja situacije in zgodovinskih dejstev”…
Najbolj sem sicer razočaran, da rešitve še vedno ponujajo tisti, ki v osemnajstih letih niso rešili ničesar. Tema je pa še vedno najaktualnejša. Na slovenskih poročilih prvih deset minut, na televizijah sosednje države pa zgolj omemba. Izhodišča pa se jemlje iz nekih dokumentov in dejstev, ki so nastali pozno po osamosvojitvi.
Večina težav je nastala, ko je Bavčar umaknil policijo globoko na slovensko stran in, ko so pustili Hrvatom graditi mostove in mejne prehode na slovenski strani. Ker v ožjem mejnem pasu na njihovi strani (baje?!) ni bilo primernega področja za gradnjo, so slovenski politiki dovolili postavljati “začasne” objekte na naši strani. Je temu botrovala slovenska dobrota ali pa kaj drugega…? Zakaj pa niso gradili globlje na hrvaški strani? A ni njihov problem, če je njihovo zemljišče tik ob mejni črti neprimerno za gradnjo?! Verjetno je kak km ali dva na njihovi strani dovolj zemlje za gradnjo objektov.
No, to je že pase. Sedaj moramo reševati napake ali pa celo prodane odločitve nekdanjih vrhovnih politikov, ki so si medtem že nagrebli nekdaj državnega premoženja za par generacij…Še vedno zagovarjam mejno stanje na dan 25.6.1991. Piranski zaliv in izhod na morje sta bistvena. Drugače pa je rešitev lahko tampon cona v širini nekaj km in plebiscit za ob meji živeče prebivalstvo. To pomeni država v funkciji ljudstva. Ker sedaj imamo državo v funkciji nekaj politikov, ki trgujejo z ljudskim interesom.
Pozivanje k bojkotu na katerikoli strani meje je nesprejemljivo. Hujskači se sploh ne zavedajo posledic za državljane obeh držav, sploh sedaj v času krize.
Nesposobne diplomate je treba zamenjati. Interese svoje države morajo znati diplomati predstaviti partnerjem od zunaj in najti zaveznike. Upam le, da nas res ne bodo diplomatsko povozili tudi na tem področju.
Komentarji
En komentar na “Kaj dela slovenska diplomacija?”
Komentiraj sporočilo
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
Krasno napisan blog! Se nebi mogel bolj strinjati, razen hujskačev. Osebno na te ljudi (v Sloveniji) gledam kot na svetilnike, ki opozarjajo, da nekdo ni opravil svojega dela. In to je prav, ker s tem dobim upanje, da le ne vlada takšna apatija, kot smo ji priča na volitvah.