Dec
11
Velikokrat poslušamo pridige o teh “svetih” stvareh s strani američanov. Pa bi se dalo debatirati, koliko demokracije in svobode, pa seveda spoštovanja človekovih pravic premorejo oni. Guantanamo, Irak, Vietnam…pa še kje so se popolnoma izgubili v prikrivanju svojih dejanskih interesov, ki so jih zakamuflirali v boj za svobodo, demokracijo in človekove pravice. Višek vsega je pa domovinski zakon. Kar brez razloga se lahko ljudi pripre, nadzoruje…
Na tej strani luže se stvarem streže na nekoliko drugačen način. Je pa veliko zgodovinskih strahov, ki ljudi usmerjajo v njihovem mišljenju, katerega glavni zaključek je, da je kapitalizem najboljši sistem.
Morda je res, vendar že poka po šivih. Socialni nemiri znajo v tej krizi doseči velike razsežnosti. Pravice delavcev se krčijo, plače ne zadoščajo več za dostojno življenje, niti za preživetje, medtem ko na drugi strani posamezniki kopičijo enormno bogastvo. Najbolj žalostno je, da je večina tega v skladu z zakoni. Ali država torej res dela v imenu ljudi?!
Solidarnost je rešitev, smo soglasno ugotovili na Poljskem, ob 25. obletnici Walesove Nobelove nagrade za mir. A smo hkrati ugotovili, da je solidarnost zelo različno razumljena. Enako je bilo z individualizmom. Za neketare je pozitiven, za druge predstavlja negativno plat. In še enkrat več sem dobil potrditev, da je strah pred totalitarnimi režimi neizmeren in žal preveč posplošen. Generaliziranje ni dobro. Potrebno je pobrati pozitivne izkušnje iz preteklosti in jih vkomponirati v sistem svobode in demokracije, ne pa se jih otepati.
Ob dnevu človekovih pravic tudi težko prezrem nasprotovanje prvi džamiji na slovenskih tleh, nekateri argumenti pa so prav smešni. Če bi se “zlikovci” želeli zbirati, bi se že itak, za to ne potrebujejo džamije. Poleg tega lahko npr. v Istambulu na enem mestu vidite več različnih sakralnih objektov.
Pot do resnične demokracije, svobode in spoštovanja človekovih pravic bo torej še dolga.
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
