Jan
30
Levičarstvo in desničarstvo - dajmo že enkrat nehat s to famo. A še nismo tega prerasli. Gre za drugačnost idej, drugačne nazore, odnos do človeka, družbe, kapitala, dobrin…ne pa za “leve” in “desne”.
Prav je, da ljudje različno mislimo a zaradi tega ni treba biti nestrpen do drugega in ga takoj popredalčkat. Predalčkanje se dogaja iz strahu, zaradi lažnega občutka varnosti. “Kaj pa če je ta, ki misli drugače iz mojega pola?” Je strah, ki ga je treba dati v neko škatlo…
Niso vse ideje liberalcev dobre in enako velja za ideje konzervativcev. Niso niti ideje enih ali drugih slabe. Sploh pa ne kar a priori slabe, ker so pač od drugih. S tem pristajamo na igrice “naši” in “vaši”. Včasih so bile to igrice kavbojci in indijanci ali partizani in nemci, danes pa postajajo (indoktrinalne) napetosti med otroci enih ali drugih.
Kar naprej se v komentarjih blogov pojavljajo bodisi “desničarji” bodisi “levičarji” in kar poprek sesuvajo eni druge. Ne le to, še ideje “onih drugih” so vedno najslabše. Za vrh kreme na torti pa poskrbijo še z izrazi kot so kumunajzerji, janševiki, cerkvene miši, socialistični…vsega raje ne napišem. To je otročje in neodgovorno obnašanje.
Nestrpnost, ki smo ji priča v takih izlivih je plod političnih ščuvanj.
Ko govorimo o levičarstvu in desničarstvu se je treba vprašati, kaj je temeljni indikator enega ali drugega? Kdo je avtor teorije in na kakšni podlagi?
SKRB ZA DRUGE
Skrb za ljudi in okolje je oz. bi morala biti bistvena komponenta vsakega sistema. Tu ni prostora za naše in vaše. Mar ni ena glavnih stvari konzervativnih idej skrb za druge? To uči tudi cerkev. Tako bi lahko bila poleg skrbi za ljudi, tudi skrb za okolje glavna domena “desnih”. Pa večina to skrb uvršča “na levo”.
ODNOS DO KAPITALA, DRUŽBE
Kdo je tu liberalen, kdo konzervativen? Kdo je levi in kdo je desni? A družbeno dobro z izginotjem socializma ne obstaja? A je nujno, da se solidarnost takoj poveže s socializmom in okarakterizira s socialistično miselnostjo? Ne. Solidarnost je lahko razumljena tudi drugače. Če seveda želiš razumeti njen globji pomen. In, da ne ostane pri tem, da je solidarnost socialistična - kaj pa Lech Walesa? Solidarnost na Poljskem v osemdesetih letih prejšnjega stoletja…
JAVNE STORITVE
A kapitalizem ne potrebuje kvalitetnih javnih storitev? Seveda jih, še posebej na področju zdravstva, izobraževanja in sociale. Od tega je v končni fazi odvisna tudi pismenost in splošna stopnja izobraženosti naroda. Da ne govorim še o zdravju družbe in splošni družbeni klimi.
Nehajmo se že enkrat preštevati na ene in druge, naše in vaše, leve in desne, partizane in domobrance, kapitaliste in komuniste, še vedno nas je samo 2 milijona.
Ideje so dobre ali slabe zaradi posledic, ki jih prinašajo, ne pa zaradi njihovega izvora.
Prihodnost je treba graditi, gledati naprej. Ne pa po politični poti in s čustveno potenciranimi dejanji sestavljati ruševine preteklosti in se truditi spreminjati zgodovino. To naj enkrat za vselej nevtralno opravijo strokovnjaki.
Pa ploskajte z eno roko če vam uspe…a gre bolje z levo ali z desno? 
Jan
27
Podražitev študentskih bonov je dodobra razjezila nekatere študente, kot tudi “predramila” politike. Slednje sicer najbolj take, ki držijo figo v žepu že vsa leta od ustanovitve študentskega bona a si sedaj pač ob priliki delajo populistično reklamo. Aktualno je zbirati podpise, se včlanjevati v skupine “Proti podražitvam študentskih bonov”, še posebej na spletnih portalih kot je Facebook in podobno.
Če gledamo v luči samih dogajanj na trgu, predvsem padanja cen nafte, splošne krize - je tako podraževanje nedopustno. Cena nafte je bila izgovor za vse podražitve v veliko večji meri od realne a po padcu cen nafte se življenjski stroški niso nič kaj pocenili.
Nekaj osnovnih dejstev o študentskih bonih
Zgodovina študentskega bona sega v leto 1992, takrat se je plačevanje študentske prehrane z boni začelo. Sam sistem se je nadgrajeval postopoma. Najprej je bila subvencija le postavka v proračunu. Od leta 1996 pa vse do leta 2002 je bilo področje subvencioniranja v bolj kot ne absolutni domeni ministra za delo. Minister je z uredbo vsako leto predpisal višino subvencije.To ni bilo zanesljivo niti fiksno.
Subvencija za študentsko prehrano je postala pravica študentov s sprejetjem Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, leta 2002. Predlagatelj in prvopodpisani poslanec tega zakona je bil Marko Diaci, poslanec SMS - Stranke mladih Slovenije. Edini poslanec, ki ni glasoval ZA sprejetje tega zakona je bil Janez Janša. No bil je vsaj prisoten na seji, kar nekaj poslancev je kot ponavadi seveda manjkalo.
Aktualne podražitve se dogajajo zaradi novih razpisov vsake dve leti, ko imajo gostinci možnost oddati novo ponudbo - beri, tudi zvišati cene! Žal. Morda bi bila rešitev odprti razpis z dalj časa trajajočo koncesijo…tako bi lahko gostinci cene zgolj usklajevali z rastjo cen življenjskih potrebščin.
Cena tudi ni edina niti glavna komponenta študentskega kosila - glavna komponenta, namen je zdrav način prehranjevanja. Zaradi tega se dogaja, da nekateri z raznovrstno ponudbo in vsemi ostalimi merili poleg cene, dosežejo dovolj točk, da so na razpisu izbrani.
Rešitve
Morda omejitev cene kosila navzgor. Torej subvencija samo za kosila do neke normalne cene. Kako določiti to ceno je spet vprašanje.
Ena od rešitev je t.i. “naravna selekcija” - študenti pač ne kupujejo “svinjsko” dragih bonov ampak tiste za bolj normalno ceno. Povpraševanje vs ponudba je pač alfa in omega “sistema” v katerem živimo.
Glede tehničnega aspekta samega študentskega bona je seveda tudi več možnosti. Za vse eventuelne možnosti na poti v elektronizacijo pa je edina in večna ovira država. Vsaj dosedaj je bilo tako, upam, da bo minister Svetlik bolj preudaren kar se tega tiče. Vedno se ob implementaciji sodobnih idej zakomplicira pri ministru, vladi, ki nima politične volje, za en razumen dogovor glede načina, kvote in zapadanja subvencij. Po interpretaciji politične oblasti pač ni denarja. Ne, za hrano pa res ne.
Na Hrvaškem so že leta 1999 uvedli “x-ice”. Z dobrim konsenzom med državo in študenti. Država subvencionira 30 obrokov mesečno in subvencija ne zapade dnevno ter je celo prenosljiva iz meseca v mesec (velja 2 meseca). Tisti bolj oddaljeni od univerzitetnega središča imajo celo možnost do 50 subvencioniranih obrokov mesečno.
Če in ko bo tak dogovor dosežen med študenti in oblastjo v Sloveniji, bomo tudi pri nas dobili modernejšo izvedbo študentskega bona. Bodisi v obliki e-kartice ali plačevanja preko gsm-ov, vavčerje, VRS sistema (ki je bil zavrnjen pred nekaj leti)…
Študenti prav je, da ste kritični. Potrebno je vztrajati, da se zagotovi študentska (tudi dijaška in šolska) kosila po razumni in sprejemljivi ceni.
Politiki in politične stranke - nehajte “izletavati” z nekimi pavšalnimi ad hoc rešitvami, saj očitno ne poznate osnov ureditve subvencioniranja študentske prehrane.
Jan
21
Strinjam se, da so se z inavguracijo Barracka Obame zgodile “ameriške sanje”. Prvi temnopolti predsednik, mlad, karizmatičen…
Upam, da se bodo znali Američani zbuditi. Sanje so lepa stvar a realnost je trda. Bodo res stopili korak nazaj od vsiljive politike in ustavili vojskovanja, ki služijo zgolj in samo ameriškim orožarskim lobijem? Ta naloga bo verjetno najtežja, je pa možna, vsaj v navalu evforije, ko 80% državljanov stoji za predsednikom. Kdo bi si upal povzročiti nemire z morebitnim atentatom na predsednika…
Boj s podnebnimi spremembami se bo okrepil. Žal bo to najbolj izkoristila Amerika, ker je Evropa prepočasna, premalo ambiciozna, pač zastarela…ni zastonj “Stara celina”. Mi bomo pa ponovno capljali za drugimi in ugotavljali, da smo imeli vse možnosti požeti kaj od novih načinov gospodarjenja.
“Free Guantanamo!”
“American soldairs go home!”
Pa še kake podobne parole bodo morda doživele zadoščenje, pustimo se presenetiti…
Dvig stopnje demokracije in svobode posameznika je nujen po dveh mandatih politične parodije G. W. Busha mlajšega.
Zbudite se Američani, iz globoke indoktrinacije! Če se to ne zgodi, vam niti predsednik ne bo mogel pomagati.
Naj spomnim, da na Dolarju piše: “In God we trust”…le zakaj?
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
