Jan

27

Študentski boni

Podražitev študentskih bonov je dodobra razjezila nekatere študente, kot tudi “predramila” politike. Slednje sicer najbolj take, ki držijo figo v žepu že vsa leta od ustanovitve študentskega bona a si sedaj pač ob priliki delajo populistično reklamo. Aktualno je zbirati podpise, se včlanjevati v skupine “Proti podražitvam študentskih bonov”, še posebej na spletnih portalih kot je Facebook in podobno.

Če gledamo v luči samih dogajanj na trgu, predvsem padanja cen nafte, splošne krize - je tako podraževanje nedopustno. Cena nafte je bila izgovor za vse podražitve v veliko večji meri od realne a po padcu cen nafte se življenjski stroški niso nič kaj pocenili.

Nekaj osnovnih dejstev o študentskih bonih

Zgodovina študentskega bona sega v leto 1992, takrat se je plačevanje študentske prehrane z boni začelo. Sam sistem se je nadgrajeval postopoma. Najprej je bila subvencija le postavka v proračunu. Od leta 1996 pa vse do leta 2002 je bilo področje subvencioniranja v bolj kot ne absolutni domeni ministra za delo. Minister je z uredbo vsako leto predpisal višino subvencije.To ni bilo zanesljivo niti fiksno.

Subvencija za študentsko prehrano je postala pravica študentov s sprejetjem Zakona o subvencioniranju študentske prehrane, leta 2002. Predlagatelj in prvopodpisani poslanec tega zakona je bil Marko Diaci, poslanec SMS - Stranke mladih Slovenije. Edini poslanec, ki ni glasoval ZA sprejetje tega zakona je bil Janez Janša. No bil je vsaj prisoten na seji, kar nekaj poslancev je kot ponavadi seveda manjkalo.

Aktualne podražitve se dogajajo zaradi novih razpisov vsake dve leti, ko imajo gostinci možnost oddati novo ponudbo - beri, tudi zvišati cene! Žal. Morda bi bila rešitev odprti razpis z dalj časa trajajočo koncesijo…tako bi lahko gostinci cene zgolj usklajevali z rastjo cen življenjskih potrebščin.

Cena tudi ni edina niti glavna komponenta študentskega kosila - glavna komponenta, namen je zdrav način prehranjevanja. Zaradi tega se dogaja, da nekateri z raznovrstno ponudbo in vsemi ostalimi merili poleg cene, dosežejo dovolj točk, da so na razpisu izbrani.

Rešitve

Morda omejitev cene kosila navzgor. Torej subvencija samo za kosila do neke normalne cene. Kako določiti to ceno je spet vprašanje.

Ena od rešitev je t.i. “naravna selekcija” - študenti pač ne kupujejo “svinjsko” dragih bonov ampak tiste za bolj normalno ceno. Povpraševanje vs ponudba je pač alfa in omega “sistema” v katerem živimo.

Glede tehničnega aspekta samega študentskega bona je seveda tudi več možnosti. Za vse eventuelne možnosti na poti v elektronizacijo pa je edina in večna ovira država. Vsaj dosedaj je bilo tako, upam, da bo minister Svetlik bolj preudaren kar se tega tiče. Vedno se ob implementaciji sodobnih idej zakomplicira pri ministru, vladi, ki nima politične volje, za en razumen dogovor glede načina, kvote in zapadanja subvencij. Po interpretaciji politične oblasti pač ni denarja. Ne, za hrano pa res ne.

Na Hrvaškem so že leta 1999 uvedli “x-ice”. Z dobrim konsenzom med državo in študenti. Država subvencionira 30 obrokov mesečno in subvencija ne zapade dnevno ter je celo prenosljiva iz meseca v mesec (velja 2 meseca). Tisti bolj oddaljeni od univerzitetnega središča imajo celo možnost do 50 subvencioniranih obrokov mesečno.

Če in ko bo tak dogovor dosežen med študenti in oblastjo v Sloveniji, bomo tudi pri nas dobili modernejšo izvedbo študentskega bona. Bodisi v obliki e-kartice ali plačevanja preko gsm-ov, vavčerje, VRS sistema (ki je bil zavrnjen pred nekaj leti)…

Študenti prav je, da ste kritični. Potrebno je vztrajati, da se zagotovi študentska (tudi dijaška in šolska) kosila po razumni in sprejemljivi ceni.

Politiki in politične stranke - nehajte “izletavati” z nekimi pavšalnimi ad hoc rešitvami, saj očitno ne poznate osnov ureditve subvencioniranja študentske prehrane.



 

Komentarji

En komentar na “Študentski boni”

  1. romunov - 9. Maj 2009 ob 08:34

    Potrebujemo urejene kuhinje v študentskih domovih in kako menzo več. Ne pa da se študenti preseravamo v restavracijah, v katere zaposlen človek navadno še stopi ne, ker si tega ne more špogat.

    Na Dunajo si vsi kuhajo sami doma.

Komentiraj sporočilo