Apr

21

Politika in gospodarstvo – kaj zdaj?

Vsak dan znova si politični veljaki skušajo dopovedati, eden drugemu namreč, da poseganje v gospodarstvo s strani države ni zdravo. Vrtijo se v krogu.

Ločiti je treba politično, državno in javno
Država mora posegati v gospodarstvo tam, kjer je lastnica in kjer je vložila sredstva. Kot dober gospodar mora posredovati, ne pa si zatiskati oči.
Politiki pač, odvisno od njihovega interesa, enkrat zagovarjajo nevmešavanje, potem spet nadzor. Jabolko spora je politično vpletanje v gospodarstvo, ne vpletanje države. Če bi se oblastniški politiki zavedali svoje vloge in »vplivali« na gospodarske subjekte tako kot je treba – odgovorno, strokovno, gospodarno, transparentno, s poštenimi nameni, visokim nivojem etike in morale – potem ne bi bilo problema. Dogaja se pa žal ravno obratno. Politiki imajo že kar izdelane sezname »najbolj kompetentnih kadrov«, ki jih na USB ključkih nosijo naokoli. Nihče ne pove, kako se tja uvrstiš? Znanje, izkušnje, veze ali celo plačilo…?
Da ministri že kar vnaprej najavljajo menjave menedžerjev, uprav in imajo svoje kandidate že izbrane, je najmanj nemoralno, da ne dodam še kakih hujših pridevnikov.

Odgovornost – materialna in kazenska!
Nobene odgovornosti ni. Edina posledica »slabega delovanja« je lahko menjava, ponovna neizvolitev. Kdo je odobril enormna posojila »izbranim« firmam? Pa jim brez dodatnih pogojev dal še več časa za vračilo sredstev? A te pri hipotekarnem stanovanjskem kreditu kdo kaj vpraša, če se ti zalomi s prihodki? Ne.
Čas bi že bil, da kdo odgovarja. Uprave je treba v takih primerih krivdno razrešiti. Nadzorne organe, ki česa takega niso opazili pa tudi. V praksi se vse pogosteje dogaja, da faliranim menedžerjem in upravam dajejo še odpravnine in nagrade. Nedopustno!

In točno zato se dogajajo vse te zgodbe okoli bančnih posojil in dvojnih meril pomoči državljanom v času krize. Nekateri so pač naddržavljani in izkoriščajo veze v vrhu sistema.

Vladna koalicija v zablodi že od začetka
Vladna koalicija se vsak dan znova zgublja v medsebojnih trenjih. Z distance gledano ta trenja izhajajo iz prevelikih množic interesentov za vodilne, dobro plačane funkcije v vrhovih državnega gospodarstva. Interesente ima vsaka politična opcija svoje in težko je vsem zadovoljiti. Da bi se izognili političnemu kadrovanju so ustanovili celo posebno telo KAS, ki pa neke vidnejše vloge nima, vsaj opaziti je ni.

Ministri naj se odločijo ali bodo opravljali svoje delo ali kandidirali na evropskih volitvah
Skrajno neresno je v krizi voditi ministrstva s takim odnosom do dela. Medtem ko se zaradi krize vsak dan več ljudi znajde med brezposelnimi, se gospodarski minister in minister za okolje podajata na volitve za evropskega poslanca. Najprej je sestavljanje vlade trajalo dolgo zaradi želja po ministrskih stolčkih, zdaj pa ti isti izsiljevalci, negrači, zapuščajo svoje kabinete in se gredo volitve. Gre za pomanjkanje idej, vizije in strah pred neuspehi, ki jih kani kriza prinesti, enostavno ni dovolj poguma za soočenje s krizo in podnebnimi spremembami.

Koalicija naj že enkrat začne delati kot tim, ne razglašeni orkester
Očitno tudi v krizi ni pričakovati dviga politične kulture in vsaj simboličnega sodelovanja pripadnikov različnih blokov, zato je nujno, da začne koalicija delovati bolj homogeno. Če tega niso sposobni naj odstopijo in razpustijo parlament in preverijo svoje terenske meritve javnega mnenja na volitvah. Nekateri že vztrajno merijo utrip volilnega telesa, da bodo pravi čas naskočili…



 

Komentarji

Komentiraj sporočilo