Danes želim vsem mladim lep dan (mladosti)

Žal iz leta v leto ugotavljamo isto, mladi so še korak dlje od služb, stanovanj in možnosti za ustvarjanje družine.
Politika na mlade pozablja oziroma jih spregleda, ker pač niso odločilni faktor na vsakokratnih volitvah.

Dan mladosti je simboličen dan, ki nam sporoča vsaj to, da so mladi nekoč bili gonilo napredka, bili so nekaj vredni, imeli so težo. Že to, da se je sam predsednik z njimi na polno ukvarjal, jim celo posvetil poseben dan in ogromno družbenih aktivnosti, pove veliko.
S tem ne želimo ponovno razburjati slovenske javnosti, ki ob pozitivnih spominih takoj začuti nevarnost in poveličevanje bivšega sistema, želimo le odpreti oči ljudem, ki vidijo, v kakem položaju se nahaja današnja mladina.

Mladi si bodo morali sami izboriti večjo družbeno moč in začeti sami skrbeti za svoje živjenje, ne pa vsega prepuščati starejšim.
In problem je prav v politiki, kjer mladih ni in v njihovi odsotnosti vse urejajo stari politiki.
Čas je, da mladi zasedejo svoj položaj v odločevalnih strukturah in si sami postavijo pravila za boljše in lažje osamosvajanje.

V izogib nerazumevanju - SMS ni tista, ki se bori proti Titovi aveniji
Končati je potrebno že enkrat 2. svetovno vojno. Nekateri se vedno znova zatekajo k vznemirjanju ljudi in še kar ugotavljajo že davno znana dejstva. Vojna se je končala že pred več kot 60 leti. Jasno je, kdo je vojno začel in kdo jo je izgubil. Med vojno in tudi po vojni so se dogajale grde reči, tega ne moremo spremeniti.
Po vzoru Nemčije, ki se je spravila z dejanji holokavsta, koncentracijskih taborišč in hudodelstvi najvišjega ranga, je treba tudi v Sloveniji te stvari urediti.

Nehajmo spreminjati zgodovino. Obstoječe mejnike zgodovine je potrebno pustiti, za spomin in opomin. Novi pa naj ne bodo zgolj etiketa trenutnih oblastnih struktur (Letališče J.P., avenija M.T.).

SMS sporočilo političnim strankam:
“Pustite mrtvim počivati in si nehajte nabirati politične točke na njihovih tragičnih usodah.”
“Naloga politike je ljudem ustvarjati dobre pogoje za življenje in delo. Če tega niste sposobni odstopite.
In dajte prostor mladim, v prihodnost usmerjenim politikom.”

Če sem malo sarkastičen, je še dobro, da nimamo več dneva mladosti, saj mladi danes ne bi imeli kaj dosti praznovati. Osamosvajanje je, če nimaš dobre služe, nemogoče, brezposelnost vsak dan večja, dostopnih stanovanj ni, čutiti je pomanjkanje perspektive…

Ampak vseeno, danes je Dan mladosti in k vragu vsi ti črni oblaki…gremo na pivo :)

Groza, kar se dogaja v tej krizi. Kot kaže je vsa ta panika okoli krize porušila vse zakonitosti trga, še posebej trga dela. Kje so zdaj neoliberalci s svojim totalka prostim trgom?

Že tako visoka brezposelnost mladih nenormalno narašča!?!
V zadnje pol leta se je brezposelnost mladih noro povišala, kar za preko 80%.
Mladi so prvi na udaru.
Zato ker so mladi in se itak lahko sami znajdejo.
Zato, ker imajo vsi službe za določen čas in jih je najlažje odpustiti.
Ker delajo preko pogodb (podjemnih, avtorskih), ki so zelo fleksibilne.
Za povrh pa še študenti ostajajo brez dela, saj so najbolj fleksibilna oblika zaposlitve in se jih je v tej krizi najlažje in najprej »odrezalo«.

Izguba službe – šok!
Za vsakogar, ki izgubi službo je to šok. Gre za osebno razočaranje, izgubo upanja, pojavlja se razmišljanje o osebnem neuspehu. Vse te občutke pa spremlja še izguba lastnega vira dohodka, pomanjkanje.
Veliko ljudi potrebuje pomoč. Žal tudi zdravstveno, predvsem zaradi psihičnih stisk.

Pritisk na (še) zaposlene
Tisti, ki pa delo imajo, so pod nenehnim pritiskom. »Ali bom obdržal svojo službo?« je verjetno najpogostejše vprašanje, ki delavcem roji po glavi. Da bi obdržali službo so pripravljeni delati dlje, se odreči še kaki boniteti, samo da jim služba ostane. S tem se nezavedajoč spuščajo v nevarnosti, saj delajo utrujeni, zbranost popušča, pa še o varnostnih razmerah bi se dalo debatirati. Storilnosti na tak način sigurno ne bomo dvignili.

Izkoriščanje (ljudi in narave) je potrebno ustaviti
Potrebujemo nove premise o gospodarskem razvoju. Možnosti za izhod v krize so v novih tipih gospodarstva, ki v sozvočju z naravo in upoštevanjem normalnih omejitev človeških virov, lahko prinesejo izhod iz krize. Kriza je priložnost - priložnost za zasuk stran od zastarelih in umazanih praks in obrat k nagrajevanju okoljske odličnosti in skrbi za ljudi.

Slovenija naj najprej poskrbi za domačo, lokalno pridelano hrano. Samozadostnost na področju kakovostne in varno pridelane hrane in čiste pitne vode ter (obnovljive vire) energije je izziv, ki lahko Slovenijo odreši teh sizifovih muk stopicanja na mestu.

Prave ukrepe in sistemske rešitve pa je dolžna sprejeti tudi Evropska unija, ki bi morala v podobnih prijemih najti svojo tržno nišo in izkoristiti svoj potencial.

Mladi na nas je, da potegnemo ta voz iz dreka!