Avg
4
Ukinitev študentskega dela je zelo vroča tema v tem vročem in nevihtnem poletju. Zakaj prav zdaj?
Zato, ker so ljudje na dopustih, študentov ni v Ljubljani. Pozornost ljudi je v takem času ponavadi manjša. Vlada je spet skušala izkoristiti vakuum…
Kriza je. Država rešuje banke in menedžerje. Kaznuje pa tiste, ki že itak nimajo kaj dosti. Poleg delavcev je treba udariti še po študentih. Ker so preveč složni med seboj.
Dejstev je bolj malo. Pravih argumentov sploh ni. Največji problem študentskega dela je slab nadzor nad izvajanjem slednjega. Država nadzora pač še ni uspela zagotoviti. Sedaj pa ima to celo kot argument za ukinijanje študentskega dela, saj predstavniki vlade kar na splošno govorijo o nekem izkoriščanju. Zelo dober primer je včeraj v pismih bralcev v Večeru podal Igor Jurišič iz Ruš, ki pravi, da je potemtakem potrebno ukiniti tudi socialne podpore, ki se izkoriščajo še mnogo bolj kot študentsko delo.
Dejstvo je, da je štipendij zelo malo in jih je večina tudi zanemarljive višine. Večina študentov si tako pomaga s študentskim delom in finančno podporo staršev, če imajo to srečo, da so starši sploh zaposleni ali pa, da niso na minimalcu.
Blog je prekratek, da bi lahko opisal vse dobre in slabe strani študentskega dela, če koga zanima naj si prebere moj magistrsko nalogo na temo “Študentsko delo in zaposlovanje mladih”. Lahko pa povem le to, da iz razprave, ki jo poslušam spoznavam, da akterji nimajo kaj dosti pojma. Še posebej na pamet govorijo predstavniki ministrstva, ki nimajo nobene raziskave, niti empiričnih podatkov o vseh razsežnostih sistema, ki ga želijo rušiti in to brez alternative.
Če bi država ponudila vsaj kako alternativo, npr., da bo vsem študentom in dijakom omogočila šolanje z dobrimi štipendijami in brez šolnin ter poskrbela (že enkrat) za cenejše bivanje ter tudi namenila kakšna sredstva za obštudijske dejavnosti, bi lažje razumel njeno potezo.
Najbolj smešen mi je argument, da bodo brez študentskega dela mladi hitreje zaključili šolanje in bodo bolj kvalitetno usposobljeni. Mar res?! Poslušajte malo delodajalce, pa tudi zaposlene, ki znajo povedati, da mladi “univerzitetni kadri” nimajo pojma o praksi…
Za določena dela je pač študentsko delo najbolj primerna oblika zaposlitve in prave alternative ni, mogoče še najbolj delo na črno. Po drugi strani pa za določen odstotek delovnih mest obstaja možnost zaposlitve - a kolikšen je ta procent in katere zaposlitve so to in ali bi se res zgodile…teh podatkov ni. Moja ocena je, da se manjši delež študentskih del morda res lahko vidi kot “kraja rednih zaposlitev” a jih je to manj kot petina.
Je ukinjanje študentskega dela morda protikrizni ukrep? Kaj pa vem. Se mi zdi, da zna še več krize povzročiti.
Kje je sedaj “Črna sreda” oz. “Rdeče-oranžna sreda”?
Komentarji
11 komentarjev na “Ukinitev študentskega dela je protikrizni ukrep”
Komentiraj sporočilo
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
Ukinit je potrebno študentske servise in leglo korupcije - študentske organizacije. študentsko delo preselit pod zavod za zaposlovanje in problem je rešen.
Namesto da študentskemu servisu in posledično študentski organizaciji za kurčevo zdravje plačujemo 10+%, naj gre to raje državi.
No, kaj pa vem… Meni se studentsko delo kot tako ne zdi problematicno (je vsekakor koristno), kar pa je problematicno/diskriminatorno/neperspektivno je studentsko delo prek napotnic.
To vodi v absurdne situacije:
- prek napotnic delajo 30-40-in-vec letniki, ker jih drugace delodajalec noce zaposlit. To seveda ne pomeni, da so studentje, pac pa delajo prek napotnice nekoga drugega, ki je student;
- studentsko delo kot tako ne zagotavlja delovnih izkusenj per se - redki dobijo delo med studijem vsaj malo povezano s podrocjem svojega studija (delo v lokalu pac ni del.izkus. za druzboslovca(je vsekakor lahko izjemna osebnostna izkusnja));
- tisti, ki delajo recimo nekje v obmocju svoje bodoce izobrazbe pogosto tudi po koncanem studiju ne dobijo redne zaposlitve, ampak so izkoriscani po napotnicah (ali pa lahko grejo drugam);
Studentsko delo ne sme bit oblika zaposlitve za nikogar drugega kot nekoga, ki izkazuje aktiven studentski status. Poleg tega studentsko delo ne more bit 40 urni delavnik. Kdaj lahko potem nekdo se studira?
Studentsko delo bi moralo bit omejeno recimo na 20 ur tedensko (part-time job).
Ob tem pa bi se morali razviti instituciji:
- stipendije (ki jih danes prakticno ni)
- studentski krediti (ki jih tudi ni)
Poleg tega bi morali sankcionirat delodajalce, ki “prek studenta” zaposljujejo ljudi, ki pac niso studenti.
Sama institucija/funkcija studentskega dela ne sme bit prezivetvena - s.d. naj vodi k pridobivanju izkusenj, profesionalnih in socialnih znanj, delovnih navad. Zasluzek ob tem je tako neke vrste bonus/luksus, ki omogoca kulturno/sportno udejstvovanje, kaksno potovanje…
Osnova za prezivetja studenta pa mora izhajat iz neplacniskega studija ter stipendij/kreditov, ter delno seveda tudi iz st.dela.
In kar se mi zdi pomembno v tem trenutku je zapeljat debato iz “studentsko delo da ali ne” (kar v bistvu sploh ni vprasanje) v “studentske napotnice da ali ne” ter s tem posledicno na restrukturiranje institucije stud. dela tako, da bo zagotavljala preglednost, nadzor ponudbe/povprasevanja ter zaposlovanja na ta nacin, da bo to postala prehodna zaposlitev in ne osnova prezivetja. KEr v tem trenutku se delo prek napotnic dejansko zlorablja in sili v rabot-prostitucijo ne samo studente ampak se marsikoga drugega. In jasno je, da neko podjetje, ki izkorisca delavca (zlasti ne-studenta) prek napotnice onemogoca vzpostavitev rednega delovnega mesta (z vsemi pritiklinami), kar je na trgu dela sploh danes nevzdrzno stanje.
Toliko na kratko.
Moje skromno mnenje je, da bi študenti morali predvsem študirati in da bi država morala narediti vse, da bi čim prej in s čim več znanja diplomirali. Ker delo za tekočim trakom, kuvertiranje, obiranje jabolk in podobno na kakovost študija zanesljivo ne vpljiva, sem torej odločno proti. Da se ne pogovarjamo o tem, da so študenti nelojalna konkurenca vsem, ki bi to lahko delajo, a ne morejo, ker so študenti za podjetja cenejši.
Takole bi bilo treba narediti: uvesti šolnine, ki bi jih nominalno plačala država. Ob tem bi šla študentu še štipendija (vir bi bili dohodki od davčnih obveznosti redno zaposlenih, ki bi imeli delo na račum manjšega števila študentov na delu). Če bi študenti zdelovali, vse OK. Če ne bi, pa nominalno šolnino + štipendije + oderuške obresti državi nazaj. Potem bi pa videli, kako nujno je študentsko delo za šalterjem ali na njivi.
Pa še beseda o tejle smešnici: “Poslušajte malo delodajalce, pa tudi zaposlene, ki znajo povedati, da mladi “univerzitetni kadri” nimajo pojma o praksi…”
Še dobro, da si z pakiranjem pošte in vnašanjem naročilnic pridobiš izkušnje za projektiranje mostov, vodenje kolektiva 10 ljudi, urejanje pravnih poslov …
Študirat, ne pa delat. Za tistih par fičnikov danes se na dolgi rok spreminjamo v tretji svet, Afriko, kjer tudi delajo opravila, za katera ni potrebno nikakršnega znanja.
N - ŠOS ne plačujete 10+%, saj se to razdeli državi, servisu in ŠOS. Prispevki za ZZ in PIZ pa so pavšalni - zavodi nimajo evidenc…to je za urediti.
mrtn - napotnica omogoča hitro odzivnost z malo birokracije, še posebej za delojemalca. Če imamo kako boljšo rešitev je prav, da jo prevetrimo. Zaenkrat se mi ta sistem ne zdi noben velik tujek v sistemu zaposlovanja, kot mnogi trdijo. Anomalije so problem in se dogajajo - nadzora ni! Država se otepa tega. Enako je pri večini soc. transferjev - zlorabe so pač stvar posameznikove morale in lukenj v sistemu…
Štipendije so v 30 letih padle na najnižjo stopnjo.
Krediti so bili a neživljenjski.
Res je, študentsko delo ne bi smelo imeti preživetvenega namena, torej je treba najti alternativo za vse, ki brez tega ne morejo normalno shajati, študirati.
Simon - zaposlitev namesto študentskega dela ne bi bilo kaj dosti. Dela, ki jih navajaš ne poznajo drugih oblik zaposlitve, razen posojanje prek agencij, ki daleč bolj odirajo in izkoriščajo delavce, kot š. servisi.
Neka delovna znanja in navade se dobijo tudi z obiranjem jabolk in hvala bogu, če je kdo od intelektualnih potencialov sposoben toliko preskoka, da opravi kakšno navadno delo. Seveda se pa strinjam, da bi bilo za študente najbolje, da bi opravljali dela v svoji stroki in ne ves čas. A imamo že velike lapsuse v zakonodaji…naša šola je imela težave pri pridobivanju fakultetnega statusa, ker smo imeli preveč praktičnega dela v študiju - prostovoljno delo, vaje,…to je problem. In zato tista moja “smešnica” drži. Če pa še tega nisi slišal, pa res nimaš stika z realnim okoljem ali pa delaš zgolj v svojem fohu in na takem mestu, kjer sami dobri kadri prihajajo…
Darko, na tole se moram odzvati:”…zaposlitev namesto študentskega dela ne bi bilo kaj dosti. Dela, ki jih navajaš ne poznajo drugih oblik zaposlitve,”
Kot kaže, bi radi rekli, da obstaja posebna kvalifikacija “študent”, posebej usposobljena za opravljanje “študentskega dela”. Dajte no. Samo razne špekulante, ki se valjajo po zavodih za zaposlovanje, bi bilo treba primerno stisnili. Brez bonitet bi tako odpirali kuverte, “kelnarili” in selili pohištvo, da bi se kadilo za njimi. Kar že tako ali tako počnejo - na črno.
Kar pa se prakse in delovnih navad tiče: ob primerno težkih izpitih bi si jih nabrali toliko, da bi jih zadnjice in glave pošteno bolele. Dobili bi delovne navade za intelektualno delo. Pa da ne bo pomote - nič ni narobe z obiranjem jabolk ali tovrstnim delovno intenzivnim početjem. Problem je to, da za kaj takega ni treba imeti statusa študenta. Nimaš ga za to, da potem delaš.
Še krilatica znanca iz mladih let: “Za lopato bom vedno dovolj dober.” Ne morem se bolj strinjati. Na šajtrgo lahko vedno preklopiš. Pri 35-ih pa na projektiranje mostov mnogo težje.
In končno: vsa čast tistim, ki ob trdem delu uspejo še študirati, se intelektualno razvijati, napredovati. Bravo. Tistih, ki zaradi tega 10 let packajo izpit za izpitom, pa ne morem podpirati.
In res za konec: govorite o luknjah v zakonih. Če so za vse enaki (enaka obdavčitev za vse), je stvar mnogo bolj pregledna. Manj je špekulacij, manj “štrikanja”, nadzor je lažji…
Pa še bi imel, ampak ne bom …
Že zdavnaj bi morali ukiniti privilegije študentskega dela. Študenti so priveligirani. Oblast jih je kupila in peljala žejne čez vodo. Kajti vse slovenske vlade in tudi prejšnji socializem 1.0 ni zmogel zagotoviti novih delovnih mest. Zato to bomobo revščine “rešuje” tako, da študente pošlje za šank, ni jim treba plačevati davkov, hkrati pa jim ponuja šrot šolstvo, ki ga ta razvajena in prezaščitena socialistična mladež kljub enostavnosti guli 10 ali 15 let.
Če bi bilo študentsko delo normalno obdavčeno oz. da bi bili tudi ostali delavci in podjetja veliko manj obdavčena - potem bi veliko študentov naredilo fakse v 4 ali 5 letih in bi se pokazala nepsosobnost vlade in poltike socialističnega konzervativizma in gradualizma, kajti imeli bi na 100.000 brezposlenih mladih. Danes pa so ti mladi skriti v revščini. Skriti so za študentskimi številkami.
Darko Kranj, a je kakšna šansa, da izstopiš iz tega socialističnega delovanja in začneš za mlade in študente delati kaj bolj koristnega, kot metanje peska v oči in nategovanje?
za vse enak - UTD
kaj praviš na to?
Darko, žal ti tvoje preteklo delo zamegljuje pogled na stvari. Ne razumeime napačno, na vsaki funkciji si poskušal narediti kar se da veliko in vsaj v preteklosti nisi bil pokvarjen (za zaj pač ne vem, pravijo pa da politika vsakega pokvari…)
Študentsko delo je bilo včasih “obdavčeno” 10%, ki jih je dobil servis in ŠOU ali klub. Danes, po uvedbi dodatne koncesijske dajatve, dvigu osnavne koncesije za 2 %, uvedbi ddv, je študentsko delo “obdavčeno” na 16,8% in je skoraj primerljivo avtorskem delu z 22,5% (25% minus 10% splošne).
Torej študentsko delo ni več bistveno cenejše. Zadevo bi se dalo urediti z ukinitvijo funkcije študentskoh servisov - naredi se centralna stran in pa elektronske napotnice ali pač preko zavoda za zaposlovanje…. in se prišpara 3,75%. Nadalje se vpraša kaj ŠOU in ŠOS ter večina klubov dela z denarjem - živi sama sebe in urganizira nekaj bolj alli manj butastih prireditev… tako bi lahko študentsko delo postalo konkurenčnejše, ali pa bi dopustili trenutno stopnjo prispevkov in davkov, le da bi jih skanalizirali v pokojninsko blagajno, študentu pa bi se štelo v pokojnisko dobo.
LP
Študentsko delo naj ostane, država pa naj se pobriga z nadzorom in strogimi kaznimi nad tiste, ki se okoriščajo s tujimi napotnicami. Tudi študente, ki posojajo svoje napotnice, bi oglobila. Da, Darko - prav si povedal - država (MDDSZ) se nadzora otepa: 1. Nihče ne želi ugriznit v tako kislo jabolko, 2. niti nimajo dovolj (dobrega in odločnega) kadra, ki bi se s tem sploh znal ukvarjat.
Glede študentskega dela pa… sama sem nabrala toooooliko izkušenj, da mi niti sekunde ni žal, ki sem jo prebila ali za tekočim trakom ali na banki ali v tajništvih ali za časopisi ali na pošti…. tooooliko je bilo tega… In ravno vse te izkušnje so pripomogle k temu, da sem danes to kar sem - znam cenit vsako delo, naučila sem se veliko. Ni vse v znanju, ogromno je tudi v odnosih - kaj mi bo direktor, ki še živ dan ni delal za tekočim trakom solil pamet - tak nima odnosa do delavcev… Dejansko zaradi vseh teh izkušenj postaneš bogatejši - v glavi. Aerosmithi pojejo: You have to learn to crawl, before you learn to walk!
Pa danes ne delam za tekočim trakom, niti ne na pošti, sam pa v prijetni pisarnici. In bogatejša za veliko izkušenj!
Pa lep dan!
Natalija
Darko, Darko, večni Kalimero, v kar si se spustil ti nikoli ni nič ratalo. Zdaj si starejši, čez 5-6 let boš star 40 let. In na kaj boš lahko takrat ponosen? Mladih več ne boš mogel voditi ker boš “ta stari”. Čuj, daj povej mi, kje si ti sploh zaposlen in koliko imaš sploh delovne dobe?
Poslušajte malo delodajalce, pa tudi zaposlene, ki znajo povedati, da mladi “univerzitetni kadri” nimajo pojma o praksi…
pišeš, kot da nebi imel univerzitetne izobrazbe… torej je po tvoji logiki študent, ki ima 5 let prakse iz kelnarjenja bolj praktično podučen?..