Nivo zagotavljanja socialne pravičnosti je v zadnjih nekaj letih krepko padel. Osnova vsega bi morala biti pravičnost, žal pa je velikokrat tako, da o pravičnosti ni ne duha ne sluha že v zakonih, kaj šele potem na sodiščih. Elite so si pravila postavile po svoje in to še vedno počnejo, ob vedno večji apatiji ljudi do politike, ki pa je tako ali tako namerno ustvarjena prav s strani oblastnikov.

SMS-ZELENI smo zato ob svetovnem dnevu socialne pravičnosti pozvali vlado in ostale predstavnike oblasti, naj naredijo več za udejanjanje socialne pravičnosti in pravičnosti nasploh. Za kaj takega bo potreben tudi miselni preobrat in korak naprej, v družbo sožitja in višje stopnje družbene odgovornosti.

Velikokrat poslušamo prepire politikov o tem kaj sploh pomeni pojem socialna pravičnost. Organizacija združenih  narodov je na tem področju izpostavila jasne cilje: reševanje vprašanja revščine, socialne izključenosti in nezaposlenosti. Ta dan predstavlja boj proti revščini, boj za pravico do zaposlitve in socialne integracije in je v fokusu letošnjega leta, ki je posvečeno prav tej problematiki, zato še pomembnejši.

Ob tem pa se poraja vprašanje ali so vlade in predstavniki lokalnih skupnosti ta dan sploh ‘registrirali’ ali gre tudi pri svetovnem dnevu socialne pravičnosti le za priložnost, da se slišijo velike besede.

Na področju prava, sodiščih, pomanjkanje pravičnosti prav bode v oči. Težo ima predvsem procesno pravo, ki se na veliko zlorablja a ponavadi v korist bogatih, ki si lahko privoščijo procesno dominantne odvetnike, ki jim ni kaj dosti mar za pravičnost in resnico. »Denar je sveta vladar« je reklo, ki poganja kolesja družbenega življenja in ta kolesja brez milosti zmeljejo marsikatero človeško življenje.

Voditelje države pozivam, da ohranijo in zagotovijo splošno dostopnost do vseh javnih storitev in pomagajo ljudem zagotoviti uresničitev  temeljnih ustavnih pravic: pravice do dela, zdravega življenjskega okolja in stanovanja. Zagotavljanje enakih možnosti za osamosvojitev posameznika izhaja iz zgoraj navedenih pravic in je temelj socialne pravičnosti. Žal pa moderna družba pozablja, da vsi ljudje nimamo enakih startnih položajev in je zato naloga tistih, ki jim je vodenje zaupano, da skrbijo za zmanjševanje in nevtralizacijo teh razlik preko vzvodov pravične politike. Revščina in socialna izključenost pa v tako razviti družbi sploh ne bi smela obstajati.



 

Komentarji

Komentiraj sporočilo