Avg
18
Toliko je stvari o katerih bi se morali resno zamisliti, opraviti resne javne razprave in končno enkrat tudi ukrepati!
Te dni so v ospredju odpovedi dežurstev s strani zdravnikov, debate o pomanjkanju zdravnikov in strašenje s še bolj omejenim dostopom do zdravstvenih storitev…Človek, ki to posluša, kar ne more verjeti, da živimo v 21. stoletju, v neki moderni, razviti in napredni državi.
Ne morem mimo dejstva, da imamo v Sloveniji izrazito omejen dostop do študija na medicinski fakulteti. Čeprav je interesa veliko in pomanjkanje zdravnikov vsakodnevna tema, pa se odgovorni nenormalno trudijo odpraviti celo tiste največje entuziaste, ki se že vidijo v plemeniti službi zdravnika. Vem za punco, ki je imela samo eno željo glede študija in se je zaradi nesprejema na medicino (za 1 točko!) odločila ostati eno leto doma in zvišati povprečje mature. Oceno je zvišala a je pri novem vpisu ponovno izvisela - za pol točke! No, potem se je odločila iti na drug faks…
Zdravniki iz tujine bi prav prišli a se take ukrepe blokira in na veliko straši, da nimajo dovolj znanja ipd. Sam ne dam ravno dosti na ‘šamanstvo’ a vseeno je oplemenitenje, kombinacija naravnih metod zdravljenja s klasično medicino lahko prednost a v Sloveniji tudi za kaj takega ni dosti prostora.
Unikatni specialisti smo pri zapravljanju denarja za zdravstvo, še posebej pri investicijah (onkološki, pediatrična, operacijske mize, aparati…) kot tudi pri slabi učinkovitosti, ki je posledica kaotične organiziranosti zdravstva. Sem lahko vključimo še več-pasovno zavarovalništvo in odvečne stroške pri slednjem (predvsem vodenja, nagrad…).
Zakaj so zdravniki sploh ‘na udaru’?
Zaradi nekaj par posameznikov, ki zaslužijo ogromne vsote denarja (čeprav se težko kosajo z bančniki, managerji, špekulanti vseh vrst), predvsem direktorjev določenih zdravstvenih zavodov, ki imajo plače za dve Predsednikovi.
Vendar to ni edini razlog. Zdravniki so žrtve kolateralne gonje proti javnim uslužbencem, v kateri se izpostavlja zgolj zdravnike, učitelje in sodnike, pozablja pa se na kupe direktorjev raznih paradržavnih institucij, za katere državljani sploh ne vedo, da obstajajo. Še sam se kdaj začudim “Kaj za vraga je pa to za ena družba?”. Razni zavodi, instituti, agencije, holdingi, direktorati, zbornice - pri naštevanju katerih moraš biti genij, da ugotoviš, kaj delajo, kje ustvarjajo pomemben delež, ki opravičuje njihov obstoj.
Pa sem mislil, da se bo svet ob tej krizi kaj streznil, spametoval. Iste metode se peljejo dalje. Lažno upanje, da lahko na tak način premagamo krizo, pomaga pobirati od ljudi še zadnje fičnike, za saniranje bank in državnega aparata, ki ‘pije na kredo’. Težko je vzeti direktorjem, managerjem, vplivnežem - lažje je pod krinko zdravja in socialne ranljivosti ‘fopat rajo’, da si trga od ust ter z odrekanjem skrbi, da se svet še naprej v isto smer vrti. Eppur si muove!
-
Aktualno
-
Blogi
-
Povezave
-
RSS vir
-
Iskanje
