Ob zadnjih pričanjih o orožarskih poslih z začetka devetdesetih se morda utegnejo podreti domine večnih oblastnikov samostojne Slovenije.

Dobri dve leti nazaj me je na televizijskem soočenju gospod Janez Janša napadel, da naj mu povem imena tistih, ki so s švercanjem orožja še kaj postrani zalužili. Kot da ne bi bila ta imena že večkrat javno izrečena, opisana v knjigah in med njimi seveda prav njegovo največkrat.
http://24ur.com/novice/soocenje-na-temo-afere-patria.html#video
Posnetek v četrti vrstici z naslovom: Nihče si ne upa povedati

Mojstri pretvarjanja in laganja nam vladarijo že dve desetletji. Oblast so si dogovorno ozurpirali prav skozi aferaštvo, ki nikoli ni doživelo epiloga. Ker so vpleteni vsi povprek in bi se z obsodbami začeli medsebojno klatiti z vladarskih privilegijev, se raje zgolj držijo v šahu. Za ljudstvo, ki bi mu bili dolžni pošteno vladati, pa vsake toliko iznesejo kako napeto kreganje, ki pred vrhuncem že pregovorno potihne. Eno samo napenjanje mišic in očitno navidezna skreganost. Ali pa zaradi ‘višjih interesov’, ščitenja ugleda države in neokrnjene slike osamosvojitve molčanje do groba, kot je to storil pokojni premier Drnovšek.
 
Osamosvojitev je res stvar, na katero bi morali Slovenci biti ponosni. Vendar se z večnimi sumnjičenji o poštenih namenih takratnih osamosvojiteljev, brezsramno in spet dogovorno krajo družbenega premoženja ter siromašenjem naroda, ta podoba v času vsesplošne krize vse bolj kazi.
 
 
Hočemo končno enkrat že epiloge vseh teh afer! Pravico imamo izvedeti, kam je v številnih aferah izpuhtelo narodovo bogastvo in kdo nam v resnici vlada.
Seveda bomo državljani veseli tudi kakega vrnjenega Evra iz prepolnih žepov ali računov tistih, ki so nas ‘okrog prinesli’.

Veliko ljudi v Sloveniji ve, kako so se pobirali zabojniki orožja tudi po slovenskih vojašnicah, vse od Murske Sobote pa do Postojne. Nekateri so menda bili celo malo vključeni in plačani, da ‘niso nič videli ali slišali’, drugi pa so raje tiho zaradi ljubega miru in osebne varnosti, čeprav obsojajo vse to laganje in sprenevedanje ’tistih gospodov s kovčki’ in se jim pri vsem tem ‘obrača’.

Če sodimo po epilogu sodnega procesa Janša-Rop, ki se je končal na željo obeh BREZ EPILOGA, nam je lahko jasno, da si pač elite v slogu znane Kreslinove pesmi držijo stolčke. Po kupu besednih dvobojev in obtoževanj smo priča mlahavi in neprepričljivi poravnavi, kjer eden akter trdi, da se mu je drugi opravičil, ta drugi pa pravi, da “to sicer ne drži…” ampak, da bosta volka sita in kozla cela vsak požre svoj cmok pa je.

Če bo kdo sposoben razgaliti slovenske afere so to očitno vpleteni iz tujine ali pa morda kak dovolj razočarani altruist iz podalpske, zaenkrat še zelene, deželice.

 

Prejšnji teden sem bil na razpravi Foruma 21 na temo Ali je Slovenija pravna država. Nisem sicer član Foruma 21 niti Zbora za Republiko a grem kdaj pa kdaj pogledati, poslušati in kaj pripomniti, če se uspem prebiti k besedi.

Po dolgi razpravi je moderator zaključil, da Slovenija je pravna država. S tem se je strinjala velika večina prisotnih ljudi, kar pa je, glede na prisotno občinstvo, bilo tako ali tako za pričakovati. Seveda so bili omenjeni tudi problemi in primeri, ki sliko naše pravne države kazijo. Težko se je strinjati s posplošenim zaključkom v katerikoli smeri.

Moje razpravljanje je bilo kot ponavadi kritično.

Prisotne sem spomnil, da razumem njihovo prepričanje, saj je v avditoriju veliko pravnikov. Povedal sem tudi, da težko sprejmem oceno, da je Slovenija pravna država za tiste, ki na sodišču niso izgubili, za ostale pa logično, da ne!?!
 

Slovenija je pravna država na papirju. V praksi je Slovenija že manj pravna državna. Po (splošnem) mnenju ljudi pa Slovenija ni pravna država. In to ne zgolj po mnenju tistih, ki so kdaj izgubili tožbo ali plačali kakšno kazen. Vprašajte ljudi, ki nikoli niso bili udeleženi v pravnem postopku, pa vam bodo povedali. Enostavno preveč je odklonov, zlasti pri velikih primerih, aferah in razvpitih primerih korupcije, ki vsi po vrsti procesno padajo in ne doživijo epilogov. Medtem ko po drugi strani nemočni državljani plačujemo penale že dobesedno za vsak mačji kašelj. Roka pravice pač ni za vse enako dolga in enako krepka. Izvajanje zakonodaje je selektivno.
 

Priča smo tudi porastu relativiziranja afer, ki so prikazane kot politični linči, čeprav je tudi teh verjetno veliko. Celo upam si trditi, da se začnejo določene stvari sodno preganjati zgolj zaradi političnih nesoglasij, ker se pač nekdanji kolegi skregajo. Seveda pa zaradi ujetosti v krč oz. medsebojno držanje za jajca nobene zadeve ne pustijo speljati do konca. Gre torej za večno napenjanje mišic, ki ga spremlja medijski pomp. Zadnji tak primer je spor med J. Janšo in T. Ropom, ki sta spravo razložila sicer vsak po svoje a bojno sekiro mirno zakopala, da se ne bi kateri slučajno preveč usekal medtem, ko bi nad drugega dvigoval sekiro.

Dr. Bugarič je opozoril na fenomen kopiranja zakonodaje iz tujine, ki jo kar enostavno prevajamo. To mene jezi že dalj časa, še posebej, ko moraš pri predlogih zakonov nujno navajati primere iz tuje zakonodaje. Seveda se pri tem dogajajo tudi kiksi, kot se je zgodil pred kratkim tisti glede predloga ukinitve (obveznih) garancij. Inovativnost pri pisanju zakonodaje je, kot marsikje drugje, prepovedana. Kopiranje zakonodaje iz tujine pa je tudi zelo selektivno, saj se npr. zakonodaje, ki bi omejila koruptivneže in t.i. tajkune enostavno ne ‘najde’…čeprav Hrvati in Avstrijci pridno zamrzujejo premoženje velikim koruptivnežem.

Konfucij je rekel: “Vladajoči morajo biti zgled. In da s tem nikoli ne nehajo.” Sem ravno te dni prebral na facebooku en post o prisegi ministrov - in kaj se zgodi tistim, ki ne delujejo v skladu s prisego?!? Nič. Niti slabe vesti nimajo.
Socialna razslojenost in ‘kraja’ družbenega, državnega premoženja je “posledica veljavnega in s pravom podprtega sistema.”

Na vse povedano bi morda bil primernejši naslov omizja: Kakšna (pravna) država je Slovenija?

 

Social Widgets powered by AB-WebLog.com.