Problem je, da država streže lastnikom vele-kapitala, ki ne generirajo neke pozitivne bilance državi bodisi v obliki zaposlitev ali plačanih davščin…Problem niso gospodarstveniki, ki ustvarjajo produkte, zaposlitve, pač pa mešetarji, ki za svoje fiktivne posle, razne storitve, v katerih skrijejo marsikaj, zgolj pobirajo javni denar preko vez in zraven ponavadi še denar (naivnih) ljudi…

Drugačna politika je možna. In drugačno ravnanje je potrebno.

Lahko se delamo, kot da je vse lepo in prav in celo sami lovimo materialne dobrine po enakih kanalih. Lahko gledamo stran in govorimo, da se nas ne tiče in ne moremo ničesar spremeniti. Lahko pa vsaj poskušamo kaj spremeniti, saj smo v nasprotnem primeru sokrivi. Seveda se v eni potezi to ne da, razen z revolucijo ali vojno, ki pa si je ne želimo. Če ne storimo nič pač dajemo legitimacijo takim dejanjem, takšni praksi.

Največji PARADOKS pa so minule volitve, katerih rezultat na nek način opravičuje, legalizira afere in kriminalna dejanja glavnih političnih akterjev v Sloveniji in daje čuden signal mladini - da se poštenje ne splača?!?

Na dolgi rok se taka logika obiranja večine s strani manjšinskih kvazi elit ne bo dobro končala. V svetu že vre, v Sloveniji pa tudi vsakodnevni ropi in umori za par sto evrov niso ravno pozitiven signal…

Volitve v Sloveniji so se iztekle v nasprotju z našimi pričakovanji. Bolj v smeri vzdrževanja stanja, istih starih vzorcev vladnja in delovanja, ki so nas privedli v krizo in, ki to krizo še poglabljajo.

Za doseganje pravih sprememb in (večje) vključenosti v procese odločanja bomo morali narediti novo strategijo, ki jo sam vidim v širšem povezovanju tistih, ki smo med seboj kompatibilni v pogledih na svet in vidimo rešitev v drugačnem načinu delovanja (upravljanja) družbe.

Če bi zadeve lahko postavili popolnoma znova, prerazdelili vse resurse, bi bilo možno vzpostaviti pravičnejši, bolj uravnotežen svet. Dokler bo glavno gonilo sveta reklo “denar sveta vladar” in bodo ljudje na to pristajali, večina, bo pač stanje bolj ali manj takšno kot je.

Potrebujemo miselni preskok. Ne smemo se več prodajati lastnikom vele-kapitala, finančnim oligarhijam. Nič ne pomaga, če se med 99% najde nekaj neprilagojenih, večina ostalih pa se zadovolji z drobtinicami z mize 1%. Večina jih celo upa, da bodo nekoč oni sami pristali med elito 1%, saj je moderna demokracija, še bolj pa loto-kapitalizem zasvojil ljudi z logiko “tudi jaz lahko dobim”. A ta dobitek je oddaljen še bolj kot zadetek na lotu. Seveda če igraš po pravilih, pošteno. Veliko jih namreč igra na način “znajdi se”, ki pa pomeni iznajdljivost pri zaobhajanju zakonov ali pa celo korak prej - vzpostavitev zakonodaje, ki omogoča legalno prisvajanje nečesa, kar ti po normalni, pravični poti, ne priprada.

Za resnejši preskok in izogib nasilju ali celo vojni na osnovi socialne komponente, potrebujemo višjo stopnjo zavedanja večine. Nagonsko sledenje igri 1%, ki nas z medijskim indoktriniranjem držijo v šahu, v večni odvisnosti, ki se zgolj še poglablja.

Kdo je torej kriv? Ali je kriv 1%, ker pokvarjeno zlorablja 99%? Ali preostalih 99%, ker naivno pristaja na nategovanje s strani 1%? Zakaj ljudje iz 99% pristajajo na izkoriščanje, ropanje njihovega, zakaj vedno znova delijo odpustke predstavnikom 1%, mi ni jasno.

Ali pa imamo zgolj tak občutek. Morda so si predstavniki 1%, ki obvladujejo večino sveta in imajo v lasti skoraj ves svetovni kapital, podjarmili dovolj velike množice ljudi, ki so njihovi vdani podporniki in se raje zatekajo h konformizmu, kot spremembam, ki so nesigurne. Oni drugi, razočarani in nezadovoljni, pa so družbeno pasivni, ne sodelujejo v sistemu, ker ga ne priznavajo…A sistemu je za to očitno malo oziroma celo nič mar.

Kako torej do sprememb? DIVGNITE SE, je napisal S. Hessel, ki priporoča upor takšnemu ustroju delovanja sveta, te družbe - a ta upor naj bo nenasilen. Možnosti torej ni veliko…

Prava korekcija sistema in delovanja slednjega, bi lahko prinesla boljše rezultate. V družbi vlada vedno večja depresija in brezperspektivnost, zato moramo spremeniti ključne stvari. Rabimo ZELENI PREBOJ: do človeka in okolja odgovorno gospodarstvo, ki mora biti sredstvo za boljše življenje, večjo kakovost bivanja.
Tega pa veliki neoliberalci in zagovorniki vele-kapitala ne prinašajo - oni celo odnašajo, kar nam pričajo dnevno nove afere. A fantje so še kar na vrhu. Vedno bolj trdno v sedlu. Kdo bi razumel!?

Zgražanje nad mojim fcb postom, objavil sem pesem Dan republike, je samo še en dokaz, da se ne da normalno pogovarjati o stvareh. Čeprav sem eksplicitno zapisal, da bi bilo treba pozitivne stvari iz prejšnjih časov obdržati, nekatere izboljšati in slabe izpustiti, obsoditi…

Govorimo raje o revščini, ki je je danes bistveno več, o nesramnem odnosu do malega človeka, ki je bil v prejšnji državi spoštovan, o mladih, ki so bili potencial družbe in so dobili službe…

Saj t.i. razviti svet se sedaj sprašuje kako naprej - kako porazdeliti obstoječo kvoto dela med vse ljudi, da ne postanemo petinska družba in kako z resursi ravnati smotrneje - da ob lakoti na eni strani sveta, mečemo stran tone živil na drugi strani sveta…

Obsojam zločine in kriminalna dejanja in jih ne relativiziram s pisanjem o dobrih stvareh - nihče ne govori, da rabimo trdo, revanšistično, diktatorsko politiko nazaj - ne rabimo torej niti Janše niti Jankovića, ki tako politiko vodita in ponujata.

Kaj je pa narobe z vrednotami kot so povezanost, pomoč sosedu, solidarnost, veselje…in normalno življenje, s počitkom po delu, v krogu prijateljev, sorodnikov?
Izgubili smo smisel življenja. To ni životarjenje ob 8 in večurnem delovniku, nenehen strah pred izgubo službe, pritisk z vseh strani…ta naša priborjena svoboda je zlagana, ukradli so nam sanje - še najbolj se odraža na klimi v družbi, vsesplošni depresiji in brezperspektivnosti…kolikokrat greste s sodelavci na pijačo po šihtu?

Nehajte nažigati, še posebej mladi, ki sploh niste živeli v bivši državi, in raje pomagajte doseči spravo, ne pa da vam strankarski šefi perejo možgane s krivicami, ki so se nekaterim res zgodile, žal, a tile vaši šefi jih izkoriščajo, da na njih jahajo svojo politično kariero.

Slovenija (naj) gre naprej!

Slovenija je ugrabljena.

Neenake možnosti in dvotirna demokracija korenčka in palice.

Popolnoma vsiljivo vam mediji ponujajo zgolj in samo 3 opcije za te volitve. Volimo poslance a ves pomop je usmerjen v sikanje mandatarja.
Medijska okupacija je že prav neverjetna, nora. Če samo malo seštejete in primerjate minutaže, vas lahko kap.
Primeri: ustanovitev Virantove liste preko 10 minut osrednjih poročil na TVS, enako Jankovičeve, tudi Janša nič manj…poleg tega pa vabijo te ’svete tri’ še na Odmeve, na Tretji program in seveda na komercialno TV…

V 20 letni zgodovini Slovenije take minutaže ni bil deležen niti Predsednik RS ali Predsednik Vlade.

Določeni mediji bi, vključno z usmerjevalnimi anketami, že kar radi obkrožili vašo glasovnico.

Treba je enostavno ločiti zrno od plevela in prečistiti slovensko politiko. Posploševanje ubija. Sama se politika ne bo sčistila, pa če še tako zelo jamramo in se pritožujemo. Treba se je aktivirati, dvigniti.
In treba je tudi iti na volitve. Kdo bo pa volil za spremembe, če razočarani, nezadovoljni in sprememb željni ostanete doma?  Drugi vam sprememb po vaši meri ne bodo izvolili.

Ni predaje!

V soboto sem bil s svojo družinico solidarno prisoten na protestih v Mariboru in Ljubljani. Za razliko od Maribora, kjer so bile zadeve organizirane in je bilo zelo zaželeno, da vsak, ki je prišel podpreti boj proti požrešnim finančnim elitam, spregovori (pa se nisem gužval zraven), sem v Ljubljani doživel verbalni napad s strani ‘etabliranega’ novinarja v stilu: “Politiki pa tu res nimate kaj iskat!”. Če bi se drenjal k besedi, bi še morda nekako razumel. Glede na moja dosedanja prizadevanja (in tudi osebnostno držo), ki jih ta novinar dobro pozna, oziroma bi jih vsaj moral, sem bil nad njegovo reakcijo šokiran, razočaran. Izrečeno v duhu nestrpnosti s strani nekoga, ki se predstavlja kot sinonim popolnega antipola slednji…je milo rečeno žalostno. Me je kar odvrnilo od tega, da bi se še kaj pojavljal na teh dogodkih, čeprav se protestniki borijo za nekaj, za kar se tudi jaz zavzemam in za kar se zavzema resna (evropska) zelena politika (ukinitev davčnih oaz, finančni transakcijski davek, redefinicijo ekonomskih instrumentov, ‘cradle to grave economy’, stran od hiper produkcije in potrošnje ‘na silo’, UTD,…).

Posploševanje škoduje. Nismo vsi politiki pokvarjeni. Prav tako niso vsi ‘lastniki kapitala’ - gospodarstveniki - pokvarjeni. Se je tudi veliko podjetnikov izreklo, da podpirajo boj za spremembe. Alergičen sem na krivico. Kot politik se borim proti korupciji že od vsega začetka svojega delovanja v politiki. SMS je leta 2005 bila edina, ki se je na polno aktivirala PROTI KORUPCIJI in proti ukinjanju Komisije za preprečevanje korupcije. Leta 2009 je na evropskih volitvah bil naš slogan STOP IZKORIŠČANJU, ki je še vedno aktualen. Smo ga uporabili tudi v veliko akcijah, sodelovali tudi v delavskih in študentskih protestih.

Enostavno smo globalno in nacionalno ujetniki finančnih elit, ki so jih državne vlade popolnoma spustile z vajeti. Kapitalizmu je potrebno (vsaj) nadeti zeleni povodec, pravimo Evropski Zeleni. Zahtevati okoljsko in socialno odgovornost. Vele kapital in neo-liberalna logika lastnikov slednjega so smrtni recept za družbo in planet. Pa še kar nam kažejo prav take tipe politikov, ki to zagovarjajo in izvajajo, za alternativo tem (njihovim), ki so nas pahnili v to bedo.

Mene novinar te medijske hiše napade, njegov medij pa dela reklama o prisotnosti na shodih takšnim tipom politike, ki več kot očitno že dalj časa siromašijo slovensko življe. In, če kdo, potem oni ‘nimajo kaj tam iskati’. A to je očitno le (nova) igra, ki jo vodijo centri moči, ki nas, neupogljive in svojeglave nasprotnike njim, ignorirajo in medijsko blokirajo. Skrbi me pa, ko vidim, da niti (navidez najbolj osveščeni?) novinarji ne vidijo razlik oziroma jih nočejo videti. Skrbi me tudi, ko izvem, da so menda odkriti navijači teh lansiranih prozornih alternativ, v katere vas, spoštovani volivci, skozi množične medije centri moči dobesedno nagovarjajo, vlečejo…

Nezadovoljstvo in razočaranje (nehote) vodi v generiranje vsesplošne nervoze. Rojevajo se nove nestrpnosti, veliko teh prav zaradi posploševanja. In komu je to bolj priročno, kot večno vladajočim elitam? Njim in edino njim. Saj se zaradi vsesplošnega nezadovoljstva in gravža nad politiko tisti razočarani in nezadovoljni volivci distancirajo od politike in tako ne more priti do resnejših sprememb. Je pa res, da se ljudem ne prikaže nobene prave alternative, pa čeprav nas kar nekaj obstaja…a mislite, da bodo centri moči prikazali alternativo samim sebi? No ja, že mogoče a ne takšne, ki bi ne bila pod njihovim patronatom.

Srečanje svetnikov evropske Zelene stranke je bilo organizirano že petič. Posvečeno je bilo javnemu naročanju, korupciji pri sklepanju poslov na lokalni ravni in novim, zelenim delovnim mestom. Nemčija je definitivno pravi kraj za debate o teh stvareh, saj se, za razliko od Slovenije, zelo dobro soočajo s posledicami svetovne krize, prav zaradi novih idej in velikega števila novo-ustvarjenih delovnih mest ter drugačnega odnosa do politike. Ni tudi naključje, da smo se tokrat srečali v Berlinu, saj so Nemški Zeleni postali v zadnjem času gonilna politična sila v Nemčiji. Z zagovarjanjem trajnostne politike, spoštljivega odnosa tako do okolja kot do ljudi, so postali tudi zmagovalci zadnjih regijskih volitev v regijah Badem Wurtemberg in Bremen. Poleg tega so tudi na ravni celotne Nemčije krepko napredovali, saj so tudi na parlamentarnih volitvah dosegli rekordni rezultat.

Ker je ekipa SMS-ZELENIH štela deset članov, smo si razdelili delovne skupine po zanimanju. Jaz sem sodeloval na razpravi o energetski učinkovitosti. Zelo zanimivo debato je povezovala evropska poslanka Elisabeth Schroedter, ena najbolj aktivnih na tem področju. Predstavniki gospodarstva in bank so predstavili konkretne projekte, ki jih izvajajo in način, na katerega se država in lokalna skupnost vključujeta v pripravo politik na tem področju. Treba je le združiti interese, postaviti zdrave meje, predvsem pa omogočiti gospodarstvu razvoj in s tem ustvariti delo ter nova delovna mesta. Varčevanje z energijo je izziv prihodnosti. Je nujno in pripomore tako k zmanjševanju onesnaževanja kot zmanjševanju stroškov. Sektor energetsko varčne gradnje in obnove objektov je v Nemčiji, samo v letu 2007, ustvaril 145.000 novih delovnih mest. V Evropi lahko ta sektor krepko preseže milijon delovnih mest. Prav občine in država pa morajo biti zgled in z izgradnjo energetsko varčnih zgradb in s prenovo javnih objektov utreti pot.

Poleg te debate je bila zelo zanimiva tudi razprava o javnih naročilih in korupciji pri slednjih. Seveda se korupcija dogaja tudi v Nemčiji in ostalih državah po Evropi, vendar je bistvena razlika v odkrivanju in kaznovanju koruptivnih dejanj, ki v Sloveniji, za razliko od Nemčije, žal skoraj po pravilu ne doživijo epiloga.

Nabrali smo si veliko novih izkušenj in spoznali veliko ljudi, še posebej moji kolegi, ki niso tako pogosto na dogodkih Evropskih Zelenih. Jaz že šesto leto intenzivno sodelujem z Evropskimi Zelenimi, kjer sem član večih delovnih skupin in že drugi mandat član izvršnega odbora največje povezave Green East West Dialogue.

Tudi po poti nazaj, ki smo jo ubrali preko Regensburga, pa smo lahko ob avtocesti videli ogromno vetrnih elektrarn. Pa niso nič grozne.
Kako podobno ekskurzijo bi priporočal vsem občinskim svetnikom občine in občinskim upravam. Bom kar predlagal na naslednji seji v Šentilju, da se odpravimo v znamenito avstrijsko energetsko neodvisno občino Güssing. Znanje in izkušnje je treba deliti, to nas pelje naprej.

Nedvomno je sistemska korupcija v Sloveniji zelo močno prisotna in v veliko primerih ‘pokrita’ s škodljivo zakonodajo. Slednjo so sproducirali politično-kapitalski-odvetniški lobiji, ki veliko denarja odtujijo iz javnih financ s pomočjo svojih kolegov politikov. Odgovornost za to imajo vse dosedanje vlade. Še posebej pa so soodgovorni tisti ’strokovnjaki’, ki so zavestno pomagali s prikazovanji neresničnih dejstev in rezultatov potvarjati realnost in ustvarjati to koruptivno okolje.

Na oblasti je že ves čas klika medsebojno povezanih (levo-desnih), ki se hranijo s čustvenimi zgodbami preteklosti, s katerimi ’sitijo’ tudi rajo, v ozadju pa ‘vsi po vrsti’ kradejo - ker ni (velike) verjetnosti, da bo kdo odgovarjal (kar je eden od temeljnih vzrokov za razrast korupcije v Sloveniji!).

Pučnik, Drnovšek, Bajuk, Rop, Janša, Pahor - teh zadev niso razrešili, celo nasprotno, bili so servilni do lobijev, namerno so ustvarjali takšno okolje, katerega so si želeli njihovi botri iz ozadja…tisti, ki so (zakonito-?) odtujili večino družbenega in državnega premoženja, ohromili gospodarstvo in poslali ljudi v brezposelnost.

Vedno vsaka od opcij lovi zgolj predstavnike političnih nasprotnikov (levi desne, desni pa leve) in na ta način vsaka zadeva konča spolitizirana, strankokratizirana. Kot je že v Pogledih Slovenije prejšnji teden rekel prof. Dobovšek: “Zaupanje v pravosodje se bo povrnilo, ko bo enkrat ujeta velika riba aktualne oblasti, potem pa ostali (opozicijski itd.).”

Ni iskrene želje po epilogih, kljub pompoznim medijskim aretacijam. In zavoljo tega obojim tudi ne ustreza, da bi se v to politično zgodbo pojavili neki novi, nekontrolirani obrazi - ki so kritični do vseh, ki ‘delajo narobe’ in niso a priori podporniki katere od obstoječih opcij - saj bi jih le ti znali postaviti pred dejstva in terjati odgovornosti. Nedotakljivost elit bi pro-padla. Sedaj pač procesno padajo sodne zadeve. Vse to vodi v nezaupanje do institucij.

Potrebujemo jasno smer politike - ne levo-desno ampak naprej! Nobene potrebe ni, da bi v naprej in brezpogojno govorili koga od (pokvarjenih elit) imamo raje. Četudi smo po definiciji bolj ‘levi’ še ne pomeni, da t.i. levim delimo bianco odpustke. In, če jih ne, to sploh ne pomeni, da podpiramo t.i. desne.

Vsako odklonsko dejanje je treba obsoditi - pa ni važno a ga je zagrešil Janša ali Golobič ali Kangler ali Jankovič - če smo to sposobni (jaz pravim, da smo in moramo biti), potem smo prava ALTERNATIVA in garant za PRENOVO POLITIKE v Sloveniji.

Samo drugačno vedenje, obnašanje ‘oblastnikov’ potrebujemo - odgovorno, pošteno, v korist vseh državljanov, ne le izbrancev, trajnostno, z garancijo človekovih pravic,…odnos do vladanja je treba spremeniti: namesto jastrebarstva - družbena in okoljska odgovornost!

Dobri dve leti nazaj me je na televizijskem soočenju gospod Janez Janša napadel, da naj mu povem imena tistih, ki so s švercanjem orožja še kaj postrani zalužili. Kot da ne bi bila ta imena že večkrat javno izrečena, opisana v knjigah in med njimi seveda prav njegovo največkrat.
http://24ur.com/novice/soocenje-na-temo-afere-patria.html#video
Posnetek v četrti vrstici z naslovom: Nihče si ne upa povedati

Mojstri pretvarjanja in laganja nam vladarijo že dve desetletji. Oblast so si dogovorno ozurpirali prav skozi aferaštvo, ki nikoli ni doživelo epiloga. Ker so vpleteni vsi povprek in bi se z obsodbami začeli medsebojno klatiti z vladarskih privilegijev, se raje zgolj držijo v šahu. Za ljudstvo, ki bi mu bili dolžni pošteno vladati, pa vsake toliko iznesejo kako napeto kreganje, ki pred vrhuncem že pregovorno potihne. Eno samo napenjanje mišic in očitno navidezna skreganost. Ali pa zaradi ‘višjih interesov’, ščitenja ugleda države in neokrnjene slike osamosvojitve molčanje do groba, kot je to storil pokojni premier Drnovšek.
 
Osamosvojitev je res stvar, na katero bi morali Slovenci biti ponosni. Vendar se z večnimi sumnjičenji o poštenih namenih takratnih osamosvojiteljev, brezsramno in spet dogovorno krajo družbenega premoženja ter siromašenjem naroda, ta podoba v času vsesplošne krize vse bolj kazi.
 
 
Hočemo končno enkrat že epiloge vseh teh afer! Pravico imamo izvedeti, kam je v številnih aferah izpuhtelo narodovo bogastvo in kdo nam v resnici vlada.
Seveda bomo državljani veseli tudi kakega vrnjenega Evra iz prepolnih žepov ali računov tistih, ki so nas ‘okrog prinesli’.

Veliko ljudi v Sloveniji ve, kako so se pobirali zabojniki orožja tudi po slovenskih vojašnicah, vse od Murske Sobote pa do Postojne. Nekateri so menda bili celo malo vključeni in plačani, da ‘niso nič videli ali slišali’, drugi pa so raje tiho zaradi ljubega miru in osebne varnosti, čeprav obsojajo vse to laganje in sprenevedanje ’tistih gospodov s kovčki’ in se jim pri vsem tem ‘obrača’.

Če sodimo po epilogu sodnega procesa Janša-Rop, ki se je končal na željo obeh BREZ EPILOGA, nam je lahko jasno, da si pač elite v slogu znane Kreslinove pesmi držijo stolčke. Po kupu besednih dvobojev in obtoževanj smo priča mlahavi in neprepričljivi poravnavi, kjer eden akter trdi, da se mu je drugi opravičil, ta drugi pa pravi, da “to sicer ne drži…” ampak, da bosta volka sita in kozla cela vsak požre svoj cmok pa je.

Če bo kdo sposoben razgaliti slovenske afere so to očitno vpleteni iz tujine ali pa morda kak dovolj razočarani altruist iz podalpske, zaenkrat še zelene, deželice.

Po dolgi razpravi je moderator zaključil, da Slovenija je pravna država. S tem se je strinjala velika večina prisotnih ljudi, kar pa je, glede na prisotno občinstvo, bilo tako ali tako za pričakovati. Seveda so bili omenjeni tudi problemi in primeri, ki sliko naše pravne države kazijo. Težko se je strinjati s posplošenim zaključkom v katerikoli smeri.

Moje razpravljanje je bilo kot ponavadi kritično.

Prisotne sem spomnil, da razumem njihovo prepričanje, saj je v avditoriju veliko pravnikov. Povedal sem tudi, da težko sprejmem oceno, da je Slovenija pravna država za tiste, ki na sodišču niso izgubili, za ostale pa logično, da ne!?!
 

Slovenija je pravna država na papirju. V praksi je Slovenija že manj pravna državna. Po (splošnem) mnenju ljudi pa Slovenija ni pravna država. In to ne zgolj po mnenju tistih, ki so kdaj izgubili tožbo ali plačali kakšno kazen. Vprašajte ljudi, ki nikoli niso bili udeleženi v pravnem postopku, pa vam bodo povedali. Enostavno preveč je odklonov, zlasti pri velikih primerih, aferah in razvpitih primerih korupcije, ki vsi po vrsti procesno padajo in ne doživijo epilogov. Medtem ko po drugi strani nemočni državljani plačujemo penale že dobesedno za vsak mačji kašelj. Roka pravice pač ni za vse enako dolga in enako krepka. Izvajanje zakonodaje je selektivno.
 

Priča smo tudi porastu relativiziranja afer, ki so prikazane kot politični linči, čeprav je tudi teh verjetno veliko. Celo upam si trditi, da se začnejo določene stvari sodno preganjati zgolj zaradi političnih nesoglasij, ker se pač nekdanji kolegi skregajo. Seveda pa zaradi ujetosti v krč oz. medsebojno držanje za jajca nobene zadeve ne pustijo speljati do konca. Gre torej za večno napenjanje mišic, ki ga spremlja medijski pomp. Zadnji tak primer je spor med J. Janšo in T. Ropom, ki sta spravo razložila sicer vsak po svoje a bojno sekiro mirno zakopala, da se ne bi kateri slučajno preveč usekal medtem, ko bi nad drugega dvigoval sekiro.

Dr. Bugarič je opozoril na fenomen kopiranja zakonodaje iz tujine, ki jo kar enostavno prevajamo. To mene jezi že dalj časa, še posebej, ko moraš pri predlogih zakonov nujno navajati primere iz tuje zakonodaje. Seveda se pri tem dogajajo tudi kiksi, kot se je zgodil pred kratkim tisti glede predloga ukinitve (obveznih) garancij. Inovativnost pri pisanju zakonodaje je, kot marsikje drugje, prepovedana. Kopiranje zakonodaje iz tujine pa je tudi zelo selektivno, saj se npr. zakonodaje, ki bi omejila koruptivneže in t.i. tajkune enostavno ne ‘najde’…čeprav Hrvati in Avstrijci pridno zamrzujejo premoženje velikim koruptivnežem.

Konfucij je rekel: “Vladajoči morajo biti zgled. In da s tem nikoli ne nehajo.” Sem ravno te dni prebral na facebooku en post o prisegi ministrov - in kaj se zgodi tistim, ki ne delujejo v skladu s prisego?!? Nič. Niti slabe vesti nimajo.
Socialna razslojenost in ‘kraja’ družbenega, državnega premoženja je “posledica veljavnega in s pravom podprtega sistema.”

Na vse povedano bi morda bil primernejši naslov omizja: Kakšna (pravna) država je Slovenija?

Ko se je zlata nogometna pravljica klavrno končala, so vsi obupavali a je danes slika še boljša. Pomladitev je rešitev. In umik medsebojno ujetih osamosvojiteljskih režiserjev slovenske politike, ki si samo kažejo mišice, do konca si pa tako ne upajo in ne želijo iti v nobeni kritični zadevi - ker bi jih ‘utopljenec’ povlekel za sabo.
 
BISTVO POLITIKE:
Politikom ljudje zaupamo vodenje v dobro vseh, jim poverimo svoj denar (proračun), s katerim naj bi nam ustvarjali dobre pogoje za življenje in delo.
Mene najbolj iritirajo posplošene izjave - politika je umazana, vsi politiki so pokvarjeni, višek neumnosti pa je: “škoda je poštenih ljudi za politiko”…ja potem pa imejte na oblasti lopove in se ne obremenjujte s politiko in debatami o njej!

Nekaj dejstev:
Rešitev ni v ustanavljanju vedno novih strank, prej v povezovanju.
Če nimaš mreže po vsej državi nimaš možnosti uspeti.

Oblastniki so vse od osamosvojitve isti - ‘princip je isti, sve su ostalo nianse’…spisali so si zakonodajo po svoji meri - volilno in medijsko.
 
Ivan Kramberger je bil edini, ki je ‘premagal’ blokade, ker je bil sam svoj medij…a so ga ustavili…je pa sedaj drugačen čas in ljudje ne hodijo na politične shode, so razočarani in nezadovoljni - ker se jim je politiko namerno zagravžalo, da se ne ukvarjajo s politiko niti ne hodijo na volitve in tako ima oblast mir pa lahko dela po svoje, pač za tiste, ki hodijo na volitve…

Ja, tudi jaz bi lahko marsikaj drugega, prijetnejšega delal…enostavno ne morem mižati in gledati, kako nam kradejo in se nam cinično rugajo! ‘Eminentni’ pravniki so pomagali vzpostaviti tako zakonodajo, da so njihovi prijatelji postali nedotakljivi in pobrali narodu vso ustvarjeno, privarčevano srebrnino na zakonit način.

Potrebujemo nove, neobremenjene ljudi v politiki, povezovanje - predvsem z neobremenjenimi, svežimi silami. Saj veste, kako pravijo - sam proti mafiji ne moreš…razen, če si Chuck Norris

Umetnost možnega je vprašanje - Kako premagati aroganco podprto z brezmejnim kapitalom in mediji…s skromnostjo, poštenjem, plemenitimi nameni?
Ljudje imajo vsega dovolj. Še najbolj pa vseh političnih strank, ki so v DZ - saj ne premorejo več niti 45% podpore a jih to ne ovira in še vedno merijo zgolj podporo svojih strank in politikov, nobenih drugih, novih…le tu in tam kaka svetla izjema…
 
ALTERNATIVO POTREBUJEMO! Dajmo jo postaviti. Ekipa neoporečnih in neobremenjenih ljudi, eko-socialen program in prava strategija približevanja ljudem.